V Podvelki je potekala 1. izredna seja Sveta Koroške regije v mandatu 2025/2026

Prisotni smo bili uvodoma priča predstavitvi osnutka Regionalnega prostorskega plana za Koroško razvojno regijo s pripadajočimi strokovnimi podlagami predstavitvi Okoljskega poročila za Regionalni prostorski plan za Koroško razvojno regijo. Tokrat je šlo za seznanitev z dokumentom, ki jo je izvedla predstavnica podjetja LOCUS prostorske in informacijske rešitve d.o.o..

RPP predstavlja pomembno podlago za usklajen razvoj regije, saj povezuje lokalne in državne interese ter opredeljuje prednostna območja za razvoj posameznih dejavnosti. Poseben poudarek je na izboljšanju dostopnosti, razvoju gospodarstva in izkoriščanju naravnih ter kulturnih potencialov, ki predstavljajo pomembno priložnost za nadaljnji razvoj turizma in kakovosti bivanja v regiji. Pomemben del priprave RPP je tudi opredelitev policentričnega omrežja središč, ki predstavlja osnovo za načrtovanje dejavnosti, storitev in prometnih povezav na regionalni ravni. V prihodnje bo izvedena še ena javna predstavitev, ki je predvidena za konec leta. Gre zato, da se preko javne objave dokumentov vključi tudi splošno javnost. Čez poletje je načrtovana operativna izvedba usklajevanja. Pripombe so bile že posredovane s strani MO Slovenj Gradec, Občine Dravograd ter Občine Mislinja.

Sledila je seznanitev s kritičnimi razmerami na Oddelku za interno medicino Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Direktor bolnišnice, Topler, je predstavil ključne izzive, s katerimi se sooča ustanova. Opozoril je, da vse več internistov odhaja iz bolnišnice, kadrovskih virov je vedno manj, medtem ko število bolnikov narašča. Kot enega od problemov je izpostavil tudi organizacijo neprekinjenega zdravstvenega varstva ter pomanjkanje pripravljenosti zdravstvenih domov za sodelovanje.

Dr. Mojškerc je pojasnil, da so v bolnišnici izvedli vse možne notranje reorganizacije, vendar to ni več dovolj za zagotavljanje nemotenega delovanja. Na resnost razmer je opozarjal že v lanskem letu, od takrat pa je bolnišnico zapustilo še pet internistov. Z junijem 2026 so razmere postale tako kritične, da so bili primorani sklicati novinarsko konferenco.

Poudaril je, da je slovenski zdravstveni sistem organizacijsko razdeljen na dva dela: bolnišnice delujejo v okviru Ministrstva za zdravje, zdravstveni domovi pa so v pristojnosti občin. Takšna ureditev pogosto povzroča težave pri sodelovanju in usklajevanju delovanja. Opozoril je tudi na položaj urgentnega centra, ki predstavlja sekundarno raven zdravstvene oskrbe, vendar je bil umeščen v okolje primarne ravni, pri čemer po njegovem mnenju nikoli ni bilo dovolj jasno opredeljeno njegovo poslanstvo in vloga.

Dodatno težavo predstavlja pomanjkanje zdravstvenega kadra, tako zdravnikov kot medicinskih sester. Če se kadrovski primanjkljaj ne bo začel odpravljati, obstaja po njegovih ocenah nevarnost, da bi lahko bil interni oddelek v roku šestih mesecev prisiljen omejiti ali celo prenehati z delovanjem.

Ob tem je župane pozval, naj spodbudijo zdravstvene domove v svojih občinah k aktivnejšemu sodelovanju z bolnišnico ter omogočijo vključevanje specialistov v njeno delo. Poudaril je tudi potrebo po enotnem nastopu regije do državnih odločevalcev, saj Koroška zaradi svoje geografske oddaljenosti in prometne odmaknjenosti že zdaj nosi dodatna bremena pri zagotavljanju dostopne zdravstvene oskrbe.

Sledila je obravnava Regijskega zavetišča za zapuščene živali na Koroškem. Na pobudo Občine Vuzenica je bil podan nov predlog iz Radelj ob Dravi. Ta zajema 1.743 m2 površine in se nahaja na Dobravi. Trenutno je to zemljišče oddano v zakup društvu. Ta predlog na Dobravi pa je sicer v lastništvu petih občin: Podvelke, Radelj ob Dravi, Mute, Vuzenice in Ribnice na Pohorju.

V nadaljevanju je bil izveden pregled stanja na projektu 3. razvojne osi.

Izjava Uroša Rozmana, direktorja RRA Koroška:  »V RRA Koroška smo pripravili pregled stanja aktivnosti na projektu 3. razvojne osi. Analizirali smo napredek na celotnem severnem delu trase, od priključka na avtocesto do mejnega prehoda Holmec, ki je razdeljen na štiri sklope. Ugotavljamo, da je treba aktivnosti na nekaterih odsekih pospešiti. Posebno pozornost zahteva odsek Slovenj Gradec–Dravograd. Na odseku Dravograd–Holmec se že dalj časa čaka na osnutek državnega prostorskega načrta, ki bo podlaga za javno razpravo. Po njej sledi sprejetje državnega prostorskega načrta, kar bi po naši oceni lahko bilo zaključeno najhitreje v prihodnjem letu. S tem bi bili sprejeti vsi državni prostorski načrti za severni del 3. razvojne osi, kar predstavlja ključno podlago za nadaljnje aktivnosti.«

Na odseku Velenje–Slovenj Gradec gradnja poteka skladno z načrti, saj so vsa gradbišča odprta. Več skrbi pa vzbuja odsek med Velenjem in avtocesto, kjer se postopki zaradi nepridobljenih zemljišč in gradbenih dovoljenj zamikajo. Posledično je pričakovati, da bo zaključek tega dela projekta občutno zamaknjen. To pomeni, da se bomo s Koroške v Ljubljano vsaj še nekaj časa primorani voziti po državni cesti.«

Nato je sledil pregled izvajanja Dogovora za razvoj Koroške razvojne regije 2021–2027 ter poročilo o izvajanju Regionalnega razvojnega programa za Koroško razvojno regijo 2021–2027 v letu 2025.

Direktor RRA Koroška, Rozman, je pojasnil, da je bila Koroška prva regija, ki je sredstva v okviru Dogovora za razvoj regije razdelila med posamezne projekte znotraj regije, pri čemer je bila med najuspešnejšimi. Večina projektov je že oddanih na pristojna ministrstva, le trije še niso bili oddani.

Opozoril je, da so postopki dolgotrajni, pripombe, ki jih občine prejemajo s strani resornih ministrstev pa pogosto zelo obsežne. Ob tem je napovedal, da bodo skupaj z župani na pristojno ministrico naslovili pobudo za poenostavitev in pospešitev postopkov, da bi občine čim prej prejele potrditve projektov ter odobrena sredstva.

Poudaril je tudi, da je država odgovorna za pravočasno črpanje evropskih sredstev, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do izgube dela razpoložljivih sredstev, kar je po njegovem mnenju nesprejemljivo.

V nadaljevanju je direktor RRA Koroška, Rozman, predstavil pobudo za regijski pristop k razvoju prevozov na klic. Kot primere dobrih praks je izpostavil storitve Fura Ravne, Zdravobus Dravograd ter prevoze za starejše, ki se že izvajajo v nekaterih občinah regije. Poudaril je, da država podpira regijski pristop na tem področju in da bodo v prihodnje na voljo evropska sredstva, namenjena razvoju tovrstnih storitev, ki bi jih bilo smiselno izkoristiti. RRA Koroška je pripravila predlog sistema prevozov na klic za vse tri koroške doline.

Župani so se strinjali, da bodo predlog podrobneje preučili z vidika potreb posameznih občin, nato pa o njem razpravljali na eni izmed prihodnjih sej. Ob tem so izrazili podporo nadaljnjemu povezovanju občin in oblikovanju skupnega regijskega pristopa na področju prevozov na klic.

Direktor RRA Koroška, Rozman je predstavil tudi predlog o regijskem koledarju dogodkov na destinacijski spletni strani koroska.si. Prisotne je pozval, da v okviru svojih lokalnih skupnosti razmislijo, kdo bo oseba, ki bo to urejala direktno na strani v okviru posameznih občin.

Ob koncu je kratko poročilo o delu v mandatu 2025/2026 podal še trenutno predsedujoči župan regiji Pušnik ter predal predsedovanje Občini Prevalje ter tamkajšnjemu županu dr. Tasiču.

Izjava predsedujočega župana regiji Mirana Pušnika: »Leto dni predsedovanja je minilo zelo hitro. V tem času smo obravnavali številne teme, ki so ključnega pomena za razvoj Koroške regije. Med najpomembnejšimi je bil Dogovor za razvoj regije, v okviru katerega so projekti pripravljeni za izvedbo, trenutno pa čakamo še na potrditev države in dokončno zeleno luč za začetek izvajanja. Mandat je zaznamovala tudi pomembna tema vzpostavitve Regijskega zavetišča za zapuščene živali. Verjamem, da smo na dobri poti, saj se nakazuje rešitev glede ustreznega zemljišča, kar bo omogočilo nadaljevanje potrebnih postopkov. Dobro napreduje tudi priprava Regijskega prostorskega plana. Med odprtimi vprašanji ostajajo tudi nekatere zahtevne in aktualne teme, med katerimi izstopa problematika Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Gre za izziv, ki ga regija sama ne more rešiti, zato pričakujemo aktivno vlogo in ustrezne ukrepe države. Predsedovanje sveta regije predajamo Občini Prevalje. Tamkajšnji župan aktivno sodeluje tudi v delovni skupini za 3. razvojno os, zato sem prepričan, da bo vodenje regije v prihodnjem obdobju v dobrih rokah.«