Informacijska točka Alpske konvencije

Alpska konvencija je mednarodna pogodba z vodilnimi načeli za trajnostno življenje v Alpah. Konvencija predstavlja pravno podlago za varstvo občutljivih alpskih ekosistemov, regionalnih kulturnih identitet, dediščine in tradicij v Alpah. Je tudi živ mehanizem, ki državam podpisnicam omogoča skupno naslavljanje pomembnih in medsektorskih vprašanj. Konvencija temelji na nadnacionalnem in sodelovalnem značaju držav podpisnic:

• Zvezne republike Nemčije,
• Republike Francije,
• Republike Italije,
• Republike Slovenije,
• Kneževine Lihtenštajn,
• Republike Avstrije,
• Švicarske konfederacije ter
• Evropske gospodarske skupnosti.

Protokoli Alpske konvencije vsebujejo posebne ukrepe za udejanjanje načel, oblikovanih v okvirni konvenciji, in opredeljujejo konkretne ukrepe za varstvo in trajnostni razvoj Alp. Do sedaj sprejeti protokoli pokrivajo različna področja:

• Urejanje prostora in trajnostni razvoj.
• Hribovsko kmetijstvo.
• Varstvo narave in urejanje krajine.
• Gorski gozd.
• Turizem.
• Energija.
• Varstvo tal.
• Promet.

Države podpisnice so na VII. Alpski konferenci leta 2002 ustanovile Stalni sekretariat. Ta podpira organe, ki jih ustanovi Alpska konvencija, zagotavlja strokovno, logistično in administrativno pomoč ter državam pomaga pri izvajanju dejavnosti, ki jih zahteva Alpska konvencija in njeni protokoli.

Komu je projekt namenjen:

• Lokalnim skupnostim.
• Ministrstvom in vladnim službam.
• Lokalnemu prebivalstvu.
• Medijem.