Finančno obdobje 2000–2006
Agenda 2000
Evropska komisija je sprejela razvojni dokument Agenda 2000, ki je bil akcijski program Evropske unije, katerega glavna cilja sta bila reforma skupne kmetijske politike in regionalne politike ter vzpostavitev novega finančnega okvira za leta 2000–2006 z vidika takrat prihajajoče vzhodne širitve Evropska unija s strukturnimi skladi ESRR, ESS, EKUJS, FIUR. To obdobje je združevalo predpristopno obdobje do vstopa Slovenije v EU do 2003 ter obdobje po vstopu v EU 2004-2006.
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja
Slovenija je z namenom preprečevanja nadaljnje rasti neuravnoteženosti razvoja različnih delov dežele, julija 1999 sprejela Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur.l. RS, št. 60/99), ki ni določal samo splošnega okvira za izvajanje regionalne strukturne politike na celotnem ozemlju Slovenije ter opredeljeval pogojev za dodeljevanje pobud za regije s posebnimi razvojnimi problemi, temveč je vzpostavljal tudi institucionalni okvir, potreben za usklajevanje sektorskih politik, tako na nacionalni kot regionalnih ravneh.
Predpistopno obdobje 2000–2004
V predpristopnem obdobju je bilo Sloveniji omogočen dostop do sredstev s pomočjo programov PHARE, ISPA in SAPARD.
Namen programa PHARE, v katerem je Slovenija sodelovala že od leta 1992, je bil posodobitev administrativne usposobljenosti prihodnjih članic za učinkovito izvajanje evropske zakonodaje in podpora institucijam na področju ekonomske in socialne kohezije. Sam program je predstavljal uvajanje v koriščenje sredstev iz strukturnih skladov Unije v pogojih članstva. Slovenija je za nacionalni program in programe čezmejnega sodelovanja od 1992 do 2002 v povprečju prejela ca. 33,6 mio.eur finančne pomoči letno, to je ca. 336 mio. eur.
Program ISPA, postavljen po vzoru Kohezijskega sklada, je bil namenjen sofinanciranju večjih projektov s področja varovanja okolja in prometne infrastrukture, ki so bili del nacionalne strategije. Financiranje je bilo do 85% celotnega projekta, 25% je morala zagotavljati država iz proračuna. Slovenija je iz tega programa, od leta 2000 do konca leta 2002 pridobila ca. 71 mio. eur.
Program SAPARD je vključeval projekte s področja kmetijstva in razvoja podeželja. Višina sredstev je bila upravičena do 75% vrednosti projekta. Slovenija je v obdobju od leta 2000 do konca 2002 pridobila 19,4 mio. eur.
Enotni programski dokument 2004–2006
Na osnovi Državni razvojni program RS 2001-2006 (DRP) je Slovenija, z vstopom v EU, sprejela Enotni programski dokument (EPD) RS v programskem obdobju 2004-2006. V okviru programa je bilo na voljo 336,8 mio EUR sredstev, od katerih je 237,5 mio EUR sofinanciranih iz EU, 97,0 mio EUR pa iz domačega proračuna ter 2,25 mio EUR iz sklada ribištva. Sredstva strukturnih skladov so bila usmerjena v tri prednostne cilje:
-
Cilj 1Pomoč razvojno zaostalim regijam, ki se srečujejo z resnimi problemi nerazvitosti, brezposelnosti, slabe in pomanjkljive infrastrukture in jih predstavljajo regije na ravni NUTS-2 ter imajo BDP na prebivalca v zadnjih treh letih nižji od 75% povprečja EU. Temu cilju je bilo namenjeno 2/3 (70%) vseh sredstev strukturnih skladov, najvišja stopnja sofinanciranja je 75%.
-
Cilj 2Pomoč regijam s strukturnimi problemi do katerih so bile upravičene regije na ravni NUTS-3 za socialno-ekonomsko preobrazbo območij s strukturnimi problemi (industrijska, ruralna območja z visoko brezposelnostjo, negativno stopnjo rasti prebivalstva oz. depopulacijo, ipd.)
-
Cilj 3Pomoč za posodobitve sistema vzgoje, izobraževanja in zaposlovanja, podpora razvoju človeških virov za območja, ki ne spadajo v ciljno območje 1.
Strategija regionalnega razvoja
Strategija regionalnega razvoja Slovenije, je temeljni strateški dokument s področja regionalnega razvoja, ki jo je Vlada Republike Slovenije sprejela v juniju 2001. Dokument je usklajen s Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije in opredeljuje cilje regionalnega razvoja ter določa instrumente in politiko za doseganje. To je osnovni strateški dokument slovenske regionalne politike.
Strategija gospodarskega razvoja Slovenije
Za začetek izvajanja regionalne politike je Slovenija sprejela Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije (26.07.2001), ki je v posebnem poglavju opredelila ekonomsko in širšo družbeno upravičenost politike spodbujanja skladnega regionalnega razvoja. S tem so bili postavljeni temelji novih rešitev na področju prostorskega načrtovanja in vključevanja Slovenije v Evropsko unijo. Strategiji so je opredelila skladen regionalni razvoj kot element konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na notranjem evropskem trgu.
Koroška regija zajema 12 občin, ki jih povezujejo tri doline - Mežiška, Mislinjska in Dravska.
Regionalni razvojni program za Koroško regijo 2002–2006
Vizija:
Koroška – doline s tradicijo in regija s prihodnostjo.
Strateške prioritete za razvoj Koroške regije:
Gospodarski razvoj (66.853.556 EUR)
Spodbuditi gospodarsko rast na osnovi aktiviranja vseh svojih lokalnih potencialov. Ustvariti stimulativno podporne okolje. Izboljšati dostop do kapitala, znanja in informacij.
Trajnostni razvoj prostora in okolja (160.451.882 EUR)
Oblikovanje strukture, ki bo podpirala trajnostni razvoj gospodarskega in socialnega podsistema ter hkrati omogočala nemoteno delovanje naravnega podsistema. Varčna in preudarna raba oziroma ravnanje s prostorom kot omejenim virom. Doseči čim bolj ustrezno rabo obnovljivih in neobnovljivih virov
Razvoj človeških virov (40.531.380 EUR)
Izvedba ustreznih motivacijskih aktivnosti. Priprava in ponudba prilagojenih specifičnih programov izobraževanja in usposabljanja. Spodbujeno kadrovsko prestrukturiranje za zagotovitev strukture, ki ustreza novim trendom na področju gospodarskega razvoja.
Neposredne spodbude na regionalni ravni
V obdobju 2002-2006 je bilo z neposrednimi vzpodbudami realiziranih za okoli 10 milijonov evrov projektov. Koroški regiji je pripadalo 7 % sredstev neposrednih vzpodbud na osnovi Indeksa razvojne ogroženosti in po razporeditvi razvojnih regij po skupinah (Koroška razporejena v skupino B). Regija je za izvedbo projektov zagotovila 50 % sredstev. Uresničevanje razvojnih ciljev je bilo v veliki meri odvisno od regije same.
Sofinanciranje izvedbenih delov RRP v letu 2002
-
Projekti | v letu 2002
Sofinanciranje izvedbenih delov RRP v letu 2003
-
Projekti | v letu 2003
Sofinanciranje izvedbenih delov RRP v letu 2004
-
Projekti | v letu 2004
Sofinanciranje izvedbenih delov RRP v letu 2005
-
Projekti | v letu 2005
Sofinanciranje izvedbenih delov RRP v letu 2006
-
Projekti | v letu 2006
Koroške e-novice v vašem inboxu!