Prisotnost naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov ter živalskih in rastlinskih vrst na Pohorju je posledica prepleta naravnih danosti in človekovih dejavnosti v preteklosti. Za območje Pohorja je značilna silikatna podlaga, visok delež gozdov ter gosto nadzemno vodno omrežje, ki ohranja številna prehodna in visoka barja. Na slemenih so se ohranila specifična, vrstno bogata travišča pohorske planje. Pohorje je prepoznano kot naravovarstveno pomembno območje na državni in evropski ravni. Med drugim spada v vseevropsko omrežje Natura 2000. Razdrobljeno sektorsko načrtovanje na državni, neuspešno upravljanje prostočasnih aktivnosti v naravi (še posebej voženj z motornimi vozili) ter nezadostna ozaveščenost in informiranost obiskovalcev prispevajo k drobitvi življenjskih prostorov na Pohorju živečih živalskih in rastlinskih vrst.
Vlada RS je konec januarja 2024 sprejela Uredbo o Regijskem parku Pohorje, ki pomeni ključen korak k ustanovitvi širšega zavarovanega območja. Poleg države je med soustanoviteljicami regijskega parka šest pohorskih občin: Zreče, Vitanje, Mislinja, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica. Pred dokončno ustanovitvijo regijskega parka morajo občine soustanoviteljice Uredbo v enakem besedilu sprejeti še kot odloke na občinskih svetih, kar se bo predvidoma zgodilo v kratkem.
Za upravljanje regijskega parka je predviden model medinstitucionalnega sodelovanja, pri čemer bo začasni upravljavec in nosilec naravovarstvenih aktivnosti Zavod RS za varstvo narave. Hkrati bo pri upravljanju zagotovljeno sodelovanje z obstoječimi razvojnimi institucijami na območju regijskega parka. S takšnim delovanjem želi Regijski park Pohorje razviti in postati zgled sodobnega in vključujočega upravljanja zavarovanega območja.
Pohorske planje (foto: Sebastjan Štruc)
Kisloljubni smrekovi gozdovi (foto: Tomo Jeseničnik, arhiv RRA Koroška)
Avtor naslovne fotografije: Tomo Jeseničnik