Solastništvo zaposlenih v podjetju – model za katerega se je vredno odločiti

Kaj je solastništvo zaposlenih in zakaj postaja pomembno

Solastništvo zaposlenih pomeni, da delavci pridobijo lastniški delež v podjetju, v katerem so zaposleni. Poznamo dve obliki lastništva zaposlenih:

• neposredno (individualno): zaposleni postanejo neposredni lastniki delnic ali deležev;
• posredno (kolektivno): lastništvo delnic ali deležev se vodi kolektivno prek vmesne pravne osebe (namenske družbe); v tujini običajno preko sklada, v Sloveniji pa preko lastniške zadruge delavcev.

Modeli solastništva zaposlenih so v tujini že zelo razširjeni, saj prinašajo tako koristi zaposlenim, delodajalcem in širši družbi. Za Slovenijo je ta model še posebej pomemben, saj med drugim ponuja tudi učinkovite rešitve za problem nasledstva v podjetjih. V naslednjem desetletju se nam namreč obeta drugi največji prenos lastništva podjetij po privatizaciji v 90. letih. Prispevek »Pojasnjevalni vodič za slovenski model posrednega lastništva zaposlenih« si lahko preberete tukaj.

Prednosti solastništva zaposlenih

Lastništvo zaposlenih prinaša koristi na treh ključnih ravneh: za zaposlene, podjetja in širšo družbo.

Za zaposlene:

• večja zavzetost in pripadnost podjetju, s tem pa tudi višja produktivnost zaposlenih;
• spodbuja sodelovanje pri odločanju, gradi se vključujoča lastniška kultura, delavci se bolj poistovetijo z vrednotami podjetja;
• zmanjšuje se fluktuacija kadrov, povečuje stabilnost zaposlitev in pogosto omogoča tudi višje plače;
• izboljšuje karierne priložnosti ter zmanjšuje odliv talentov.

Za podjetja (poslovni in gospodarski učinki):

• učinkovito reševanje nasledstva v podjetjih;
• podjetja so bolj odporna v krizah in manj odpuščajo;
• prispevek k večji gospodarski stabilnosti in nižji brezposelnosti;
• doseganje boljših poslovnih rezultatov in višje produktivnosti;
• več vlaganj v raziskave in razvoj;
• ustvarjanje več novih delovnih mest.

Za družbo:

• zmanjšuje družbeno neenakost, konflikt med kapitalom in delom, saj se lastništvo in ustvarjena vrednost delita med zaposlene;
• krepi povezanost podjetja z lokalnim okoljem, saj se dobički reinvestirajo v skupnost;
• prispeva k razvoju lokalne infrastrukture in kakovosti življenja;
• spodbuja trajnostno in okoljsko odgovorno ravnanje.

Primeri dobrih praks v Sloveniji

Čeprav sprejet zakon v Sloveniji šele vzpostavlja sistemski okvir, imamo pri nas že kar nekaj podjetij, ki so uspešno uvedla modele, ki vključujejo zaposlene v lastništvo. Med drugim so to podjetja:

Dewesoft – trboveljsko visokotehnološko podjetje, ki je že pred več kot desetletjem uvedlo za slovenski prostor precej nov in inovativen sistem nagrajevanja in solastništva ter tako zmanjšalo razlike med pogledi in pričakovanji lastnikov ter zaposlenimi. Zaposlenim omogočajo, da variabilni del plače (iz nagrad za poslovno uspešnost) dvakrat na leto vložijo v lastništvo podjetja. Danes je od več kot 200 zaposlenih v Sloveniji že več kot polovica tudi solastnikov Dewesofta. Še posebej se je učinkovitost sistema solastništva izkazala v času kriznih razmer, kot je bila »koronakriza«. Medtem ko je večina panoge beležila 10-% padec, je Dewesoft beležil 15-% rast. To nakazuje, da je sistem solastništva prispeval k boljši odpornosti in uspešnosti podjetja v težkih časih.

Domel – model solastništva podjetja iz Železnikov temelji na postopnem odkupu deležev podjetja s strani zaposlenih, kar se je začelo v procesu lastninskega preoblikovanja po osamosvojitvi Slovenije. Danes imajo zaposleni pomemben lastniški delež v podjetju, ki ga upravljajo predvsem preko notranjih lastniških shem in skladov. Takšna struktura spodbuja dolgoročno stabilnost, večjo pripadnost zaposlenih ter usmerjenost v trajnostni razvoj podjetja, namesto kratkoročnih dobičkov.

M Sora – vse se je začelo že kmalu po drugi svetovni vojni, ko so ustanovili zadrugo in razširili svoje delovanje. Po osamosvojitvi so začeli med zadružnike sprejemati tudi zaposlene, ne le kmetov. Pred dvema desetletjema so se preoblikovali v delniško družbo z notranjim lastništvom. Od leta 2006 je največja lastnica še vedno Kmetijsko-gozdarska zadruga M Sora. Preostalih 80 odstotkov lastništva pa je v rokah zaposlenih, nekdanjih zaposlenih, kmetov. Eden najpomembnejših pogojev, da lahko vstopiš v lastništvo M Sore, je prav to, da postaneš zadružnik. Danes imajo v Sloveniji več kot 200 zaposlenih. 141 zadružnikov je tudi lastnikov podjetja.

Vsi ti modeli se pogosto izpostavljajo kot primeri dobre prakse, saj povezujejo interese zaposlenih in podjetja, krepijo organizacijsko kulturo ter prispevajo k nadpovprečni inovativnosti in konkurenčnosti na mednarodnih trgih. Hkrati pa dokazujejo, da modeli soudeležbe zaposlenih niso le teoretični koncept, temveč lahko predstavljajo izrazito konkurenčno prednost podjetja.

Solastništvo zaposlenih ni več zgolj alternativni model, temveč postaja strateško orodje za dolgoročno stabilnost podjetij. Sprejem Zakona o lastniški zadrugi delavcev (ZLZD) predstavlja pomemben korak k sistemski ureditvi tega področja in odpira nove možnosti za podjetnike, ki razmišljajo o trajnostnem razvoju ali prenosu lastništva. Za podjetja pomeni to priložnost za krepitev notranje kulture, večjo odpornost na tržne spremembe in bolj trajnostno rast. Za zaposlene pa možnost, da postanejo aktivni soustvarjalci in solastniki prihodnosti podjetja.

V Mrežnem podjetniškem inkubatorju Koroška (MPIK), ki deluje v okviru RRA Koroška, z veseljem na voljo za pomoč in podporo. Vabimo vas, da za lažjo realizacijo podjetniških idej in pomoč pri razvoju podjetja stopite v stik z nami. Prvi korak je izpolnitev vloge za MPIK, ki je na tej povezavi: https://tinyurl.com/ycxd4z4m.