Prispevki za socialno varnost samostojnih podjetnikov v letu 2026

Prispevki za socialno varnost so obvezna mesečna dajatev vsake samozaposlene osebe v Sloveniji. Z njimi si podjetniki zagotavljamo:

• Obvezno zdravstveno zavarovanje, vključno z:
  * Višina OZP v višini 37,17 EUR z 1.3.2025
  * Prispevek za DO (2%) z 1. 7. 2025
• Obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
• Zavarovanje za starševsko varstvo.
• Zavarovanje za primer brezposelnosti.

V nadaljevanju pojasnjujemo kateri prispevki obstajajo, kako se plačujejo in kakšna je njihova višina v različnih primerih samozaposlitve.

Kdaj in kako se prispevki plačujejo?

Prispevki se plačujejo do 20. dne v mesecu za pretekli mesec. Plačilo prispevkov je obvezno vsak mesec – mirovanje plačevanja ni mogoče, tudi če podjetnik v določenem mesecu ne posluje. Samozaposleni lahko izbere enega od naslednjih načinov:

• Zbirni e-račun FURS (najpogostejša praksa): FURS pripravi mesečni zbirni e-račun (običajno do 10. v mesecu), ki vsebuje vse prispevke v enem znesku. Podjetnik v spletni banki le potrdi plačilo. Pri tem nastane najmanj napak, nižji stroški, časovno najučinkovitejše.
• Plačilo preko sistema eDavki. V eDavkih (vpogled - eKartica) je na voljo predizpolnjen UPN nalog s QR kodo, ki ga je mogoče plačati prek spletne ali mobilne banke.
• Plačilo s štirimi ločenimi UPN nalogi. Še vedno dovoljeno, a v praksi vse redkejše.

Kako se določi višina prispevkov? Minimalni in maksimalni prispevki

Prispevna osnova - prispevki se obračunavajo od:

• dejanskega dohodka ali
• minimalne zakonsko določene osnove, če je dohodek nižji.

Minimalna osnova v letu 2025

• Povprečna mesečna bruto plača za leto 2025: 2.536,03 EUR.
• Minimalna osnova za samozaposlene: 60 % povprečne plače, 1.521,62 EUR.

Najvišja prispevna osnova - v skladu z ZPIZ-2 znaša največ 3,5-kratnik povprečne plače, 8.876,11 EUR.

Novi podjetniki: Delna oprostitev prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (PIZ)

Ob prvem vpisu v Poslovni register Slovenije je samozaposleni upravičen do delne oprostitve prispevkov za PIZ:

• 1. leto poslovanja: oprostitev 50 % PIZ,
• 2. leto poslovanja: oprostitev 30 % PIZ,
• 3. leto in dalje: brez oprostitev.

Oprostitev PIZ prispevkov velja samo ob prvem odprtju s. p., uveljavlja se samodejno, razliko do polnega zneska krije država in se v celoti všteva v pokojninsko dobo.

Prispevki za »popoldanski s. p.« oziroma postranski poklic

Popoldanski s. p. je oseba, ki je že zavarovana iz drugega naslova (npr. zaposlitev) in dejavnost opravlja kot postranski poklic. Ne plačuje polnih prispevkov, temveč pavšalne prispevke, in sicer:

• pavšalni prispevek za PIZ,
• pavšalni prispevek za zdravstveno zavarovanje,
• prispevek za poškodbe pri delu

Če zavarovanje iz drugega naslova preneha, mora podjetnik nemudoma preiti na plačevanje polnih prispevkov. Pavšalni znesek se je v letu 2026 zvišal za 7,7%.

Prispevki za študentski s.p.

Izraz študentski s. p. ni uraden. Študent lahko odpre s. p., vendar nima nobenih posebnih olajšav pri prispevkih. Odločitev zahteva temeljit finančni premislek. Z odprtjem s. p.:

• postane samozaposlen in plačuje enake prispevke kot redni s. p.,
• lahko ohrani status študenta za izobraževanje,
• praviloma izgubi večino študentskih ugodnosti (študentsko delo, subvencije, štipendije).

Prispevki v času porodniške

V času materinskega oziroma starševskega dopusta:

• samozaposlena ne plačuje prispevkov iz lastnih sredstev,
• prispevke v celoti krije država iz proračuna,
• zavarovanje in pokojninska doba tečeta nemoteno.

To velja za vse vrste prispevkov (PIZ, zdravstveno zavarovanje, starševsko varstvo in zaposlovanje).

V nadaljevanju omenimo tudi plačilo akontacije dejavnosti pri s.p.. Podjetniki namreč slednje dojemajo kot plačilo prispevkov. Akontacija ni prispevek.

Akontacija dejavnosti pri s.p.

Akontacija dejavnosti pri s. p. je predplačilo dohodnine, ki jo podjetnik plačuje med letom glede na ocenjeni ali pretekli dobiček. Znesek določi FURS in se plačuje mesečno ali trimesečno. Na koncu leta se ob letnem obračunu naredi poračun – če je bilo plačano preveč, sledi vračilo, če premalo, je treba razliko doplačati.

Pomoč družinskega člana

Pomoč družinskega člana pomeni, da lahko pri s. p. pri opravljanju dejavnosti pomaga družinski član (npr. zakonec, starš, otrok), brez sklenjenega delovnega razmerja, če je pomoč občasna in neplačana. Takšno pomoč je treba prijaviti na ZZZS (obrazec M12), prispevke pa v omejenem obsegu plačuje nosilec s. p..

Zneski plačila prispevkov veljajo za mesece januar, februar, marec 2026.

Od meseca aprila do novembra 2026 bodo vrednosti prispevkov drugačni - višji.

Sprotno spremljanje višine prispevkov na e-povezavi: www.fu.gov.si

Avtor: Danijela Uran, RRA Koroška d.o.o.