Varovanje poslovne skrivnosti, konkurenčna prepoved in konkurenčna klavzula opravljanja dela

Delovno razmerje – izhodišče

Delovno razmerje nastane, ko se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca, za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca – tudi če pisna pogodba ni bila sklenjena, a so vsi elementi prisotni. S podpisom pogodbe o zaposlitvi delavec sprejme tudi obveznosti glede:

• varovanja poslovne skrivnosti,
• konkurenčne prepovedi (med trajanjem delovnega razmerja),
• konkurenčne klavzule (po prenehanju delovnega razmerja – če je dogovorjena).

Poslovna skrivnost

Zakon o poslovni skrivnosti (ZPosS) določa, da poslovna skrivnost zajema nerazkrito strokovno znanje, izkušnje in poslovne informacije, ki:

• niso splošno znane ali lahko dosegljive v zadevnih krogih,
• imajo tržno vrednost,
• je imetnik sprejel razumne ukrepe, da jih ohrani kot skrivnost (interni akti, označevanje, omejen dostop).

Ne morejo biti poslovna skrivnost na primer informacije, ki so po zakonu javne ali podatki o kršitvah zakonov in dobrih poslovnih običajev.

Varovanje poslovne skrivnosti po ZDR-1

ZDR-1 glede definicije poslovne skrivnosti napotuje na ZPosS; delavec pa:

• ne sme izkoriščati poslovnih skrivnosti za svojo osebno korist,
• ne sme jih razkriti tretjim osebam,
• odgovarja, če je vedel ali bi moral vedeti, da gre za poslovno skrivnost.

Pri kršitvah poslovne skrivnosti so možne odškodninske tožbe, prepoved nadaljnje uporabe podatkov in drugi zahtevki po ZPosS (prepoved razkritja, umik informacij, nadomestilo škode).

Konkurenčna prepoved (med trajanjem delovnega razmerja)

Konkurenčna prepoved je zakonska obveznost po 39. členu ZDR-1 med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme, brez pisnega soglasja delodajalca:

• za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov,
• ki sodijo v dejavnost delodajalca,
• in pomenijo ali bi lahko pomenili konkurenco delodajalcu.

Gre za zakonsko (obveznostno) prepoved, ki velja avtomatično, tudi če v pogodbi ni posebej zapisana.

Delodajalec lahko zaradi kršitve zahteva prenehanje konkurenčne dejavnosti in uveljavlja odškodnino za nastalo škodo, pri čemer veljajo splošni roki (3 mesece od seznanitve, 3 leta od nastanka).

Konkurenčna klavzula (po prenehanju delovnega razmerja)

Konkurenčna klavzula je pogodbena prepoved opravljanja konkurenčne dejavnosti po prenehanju delovnega razmerja. Urejajo jo členi 38–42 ZDR-1.

Skleniti jo je mogoče, če delavec pri delu pridobiva tehnična, proizvodna, poslovna znanja ali pomembne poslovne zveze, ki bi delodajalcu lahko povzročila občutno škodo, če bi jih delavec uporabil pri konkurenčnem delodajalcu ali lastni konkurenčni dejavnosti. Da je konkurenčna klavzula veljavna mora:

• biti v pisni obliki (navadno v pogodbi o zaposlitvi),
• jasno določiti:
  • vsebino prepovedi (kaj je konkurenčna dejavnost),
  • časovno in teritorialno omejitev,
  • višino denarnega nadomestila,
• časovna omejitev ne sme delavcu onemogočiti primerne zaposlitve, najdlje lahko traja 2 leti po prenehanju delovnega razmerja,
• nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule mora znašati najmanj 1/3 povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe; če nadomestilo ni dogovorjeno, klavzula ne velja.

Konkurenčna klavzula se lahko dogovori tudi v pogodbi za določen čas.

Avtor: Danijela Uran, RRA Koroška d.o.o. – SPOT Svetovanje Koroška