V okviru projekta ReMOBIL[1] je Mediana, inštitut za raziskovanje trga in medijev, za projektne partnerje izvedla javnomnenjsko raziskavo na temo trajnostne mobilnosti in uporabe sredstev za trajnostno mobilnost.
Cilj je bil raziskati mobilnostne navade prebivalcev Slovenije, oceniti izkušnje ter opredeliti motivacijske dejavnike za uporabo trajnostnih oblik mobilnosti (hoja, kolo, skiro, javni potniški promet, souporaba vozil) ter raziskati katere vire informacij uporabljajo uporabniki za načrtovanje ali spremljanje svojih poti.
Raziskovalni pristop je temeljil na računalniško podprtem spletnem anketiranju v okviru Medianinega spletnega panela. Vzorec je vključeval 804 prebivalcev Republike Slovenije med 18 in 70 letom. Vzorec je bil reprezentativen za prebivalce Slovenije po spolu, starosti in regiji. Javnomnenjska raziskava se je izvajala oktobra 2022.
Celotno poročilo javnomnenjske raziskave je dostopno na spletni povezavi: https://www.amzs.si/uploads/novo_od_2022/amzs_si/novice/2023/ReMOBIL/20230125_ReMobil_poro%C4%8Dilo.pdf
V celotnem poročilu so rezultati prikazani grafično in v razpredelnicah. Posebej so bili obravnavani segmenti:
- na podlagi tipa naselja, ki so ga respondenti sami ocenili (mesto, podeželje);
- na podlagi dostopa do JPP, ki so ga respondenti sami ocenili (ustrezen, neustrezen, nimajo);
- na podlagi uporabe JPP za opravljanje poti v službo/šolo in vsakodnevnih opravkih (uporabniki, neuporabniki, ostali).
V nadaljevanju podajamo nekaj ključnih ugotovitev in zanimivosti. Pregled rezultatov po posameznih obravnavanih segmentih je prikazan v celotnem poročilu.
[1] Projekt ReMOBIL je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021, ki predstavlja prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi, ter pripadajoče slovenske udeležbe v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Izvaja se v letih 2022 do 2024. Vodilni partner je Posoški razvojni center. V projektu sodelujejo še Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, BSC, poslovno podporni center, d. o. o., Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske, Regionalni razvojni center Koper, Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, RRA Koroška, Regionalna razvojna agencija za Koroško regijo, d. o. o., AMZS, družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu, d. d., Ljubljanski urbanistični Zavod d. d. Pomembno vlogo ima projektni partner iz Norveške Viken County Council, ki je okrožje norveškega glavnega mesta Oslo. V projektu se s prenosom dobrih praks iz tuije naslavlja bolj učinkovito načrtovanje trajnostne mobilnosti. Model bo preizkušen v okviru šestih vzpostavljenih regionalnih centrov mobilnosti. Delovanje regijskih centrov mobilnosti bo olajšalo sodelovanje lokalnih in regionalnih ravni z nacionalno ravnjo, pristojno za promet (Ministrstvo za infrastrukturo – Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko) in pristojnimi za prostorsko načrtovanje (Ministrstvo za okolje in prostor) ter digitalizacijo MaaS (Ministrstvo za javno upravo).
