Projekti

Operacija »Kmetija ni hotel« je skupna operacija celotnega območja LAS MDD, ki jo bo izvajal LAS MDD, katerega vodilni partner je Mestna občina Slovenj Gradec. Po potrditvi projekta s strani skupščine LAS MDD, na predlog UO LAS MDD,  je bil le ta poslan v dokončno odobritev na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, s strani katere je bila 7. decembra 2020 izdana Odločba o pravici do sredstev, ki potrjuje sofinanciranje projekta v višini 17.236,30 €. Nepovratna sofinancirana sredstva bodo zagotovljena iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja, pristojen za izvajanje pomoči iz EKSRP je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

 

Povzetek projekta:
Naziv projekta: KMETIJA NI HOTEL
Nosilec projekta:
LAS Mislinjske in Dravske doline, p. p. Mestna občina Slovenj Gradec
Projektni partnerji: 

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje

Regionalna razvojna agencija za Koroško d. o. o.
Kmetija Klančnik
Turistična kmetija Lešnik
Ukrep M19; Podukrep M19.2 - Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost
Tematsko področje: 1 Ustvarjanje delovnih mest
Podukrep: 1 C Zagon in diverzifikacija dejavnosti za tržne podjeme
Namen in aktivnosti projekta:
Namen projekta je dvig usposobljenosti oz. krepitvi znanja podeželskega prebivalstva na območju LAS MDD, povečati njihove možnosti na poklicni poti – samozaposlitvi na kmetiji, zmanjšati brezposelnost na podeželju in ohraniti poseljenost podeželja v obmejnem območju zgornje Dravske doline. Z zastavljenim projektom se želi nosilcem dopolnilne dejavnosti in njihovim družinskim članom ponuditi potrebna znanja in podporo za izboljšanje kvalitete izdelkov, ki nastanejo že na registriranih kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi, z novo pridobljenim znanjem spodbuditi k registraciji novih dejavnosti.
 
Cilji in rezultati projekta:
 
Splošni cilji:
- Zelena delovna mesta, skladen vzdržen razvoj podeželja in urbanih območij, ki temelji na razvoju endogenih potencialov podeželja in urbanih območij za boljšo gospodarsko in socialno vključenost.
Posebni cilji in rezultati projekta:
- Spodbujanje zaposlitvenih možnosti na podeželju: 2 novi zaposlitvi.
- Spodbujati finančna vlaganja za ustvarjanje novih delovnih mest.
- Podpreti operacije, ki vključujejo ustvarjanje novih delovnih mest.
- Uspešno izvajanje operacij za ustvarjanje delovnih mest.
- Spodbujati podeželsko prebivalstvo (ranljive skupine) v programe socialne vključenosti.
- Spodbujati finančna vlaganja v operacije, ki vplivajo na večjo vključenost ranljivih skupin.
- Podpreti operacije, ki vplivajo na večjo vključenost ranljivih skupin.
- Uspešno izvajanje operacij večje vključenosti mladih, žensk in drugih ranljivih skupin.
- Nove turistične in s turizmom povezane dejavnosti.
- Število informiranih/doseženih ljudi: 1.900
- Število podprtih kmetij: 20
- Število sodelujočih ljudi pri izobraževanju: 20
- Število prenesenih dobrih praks: 2
- Število novih turističnih aktivnosti: 2
- Število inovacijskih povezav: 1
- Število podeželskega prebivalstva, deležnega novih ali izboljšanih storitev/infrastrukture: 20
- Število zaključenih operacij, ki varujejo okolje in ohranjajo naravo na podeželju: 1
- Število modelov za ohranjanje narave in okolja: 1
- Število prebivalstva vključenega v socialne programe: 20
- Število trenerjev, ki bodo vključeni v usposabljanje, vodenje programov: 2 (Šolski center Slovenj Gradec in KGZS).
Vrednost operacije:
 
Skupna vrednost projekta z DDV: 21.875,20 €
Odobrena višina zneska sofinanciranja EKSRP: 17.236,30 €
Način financiranja:
Operacijo delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD - izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.
Geografska lokacija projekta:
- Občina Dravograd, Mestna občina Slovenj Gradec (Šmartno pri Slovenj Gradcu) – ogled dobre prakse;
- Ciljna skupina so: Turistične kmetije z območij občin Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica, Ribnica na Pohorju, Podvelka, Mislinja, Dravograd in Mestne občine Slovenj Gradec.
 
Časovni okvir izvajanja:
Predviden zaključek projekta je 30.09.2022.
Povezave do spletnih strani:

Naslov projekta: Vizija Pohorje 2030: Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju – POHORKA.
Prijavitelj projekta: RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško, d. o. o.
Projektni partnerji:
Območje izvajanja projekta: Koroška, Podravska in Savinjska razvojna regija
 
Obdobje trajanja projekta: 2019 – 2023
Vodja projekta: Jana Vauh Buhvald, RRA Koroška d. o. o.
E-pošta: jana.vauh@rra-koroska.si
 
 
Opis:
Prisotnost naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov ter živalskih in rastlinskih vrst na Pohorju je posledica prepleta naravnih danosti in človekovih dejavnosti v preteklosti. Za območje Pohorja je značilna silikatna podlaga, visok delež gozdov (75 %) in gosto nadzemno vodno omrežje, ki ohranja številna prehodna in visoka barja. Tako je ta prostor prepoznan kot naravovarstveno pomembno območje na državni in evropski ravni. Med drugim spada tudi v vseevropsko omrežje Natura 2000.
Na slemenih so se ohranila specifična, vrstno bogata travišča z navadnim volkom na silikatnih tleh s številnimi prehodi v resave, ki se zaradi opuščanja rabe zaraščajo. Ekstenzivna travišča v nižjem gričevnatem pasu, ki so habitat varovanih in ogroženih vrst, pa so podvržena vse bolj intenzivnim rabam prostora. Grožnjo in pritisk povečujejo stihijski razvoj in neuspešno upravljanje prostočasnih aktivnosti v naravi, še posebej vožnje z motornimi vozili, kar prispeva k fragmentaciji habitatov varovanih in ogroženih vrst. K temu prispevajo še slabo koordinirano upravljanje prostora, razdrobljeno sektorsko načrtovanje na državni ravni, odsotnost neposrednega nadzora v naravi in nezadostna ozaveščenost in informiranost obiskovalcev.
Projekt nadaljuje in nadgrajuje aktivnosti in dobre prakse že izvedenih projektov projektnih partnerjev na projektnem območju v preteklosti. Projekt naslavlja sedem kvalifikacijskih habitatnih tipov in šest kvalifikacijskih živalskih vrst v sklopih:
  • ukrepi obnove habitatov vezanih na gozdne habitatne tipe (bukovi gozdovi, barjanski gozdovi, kisloljubni smrekovi gozdovi, javorovi gozdovi),
  • ukrepi obnove habitatov vezanih na mokriščne habitatne tipe (aktivna visoka barja, prehodna barja),
  • ukrepi obnove habitatov vezanih na traviščne habitate (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom),
  • ukrepi obnove življenjskega prostora naslovljenih vrst – alpski kozliček, veliki pupek, hribski urh, vejicati netopir, mali podkovnjak, divji petelin.
V projektu se bo dodatno pilotno izvajal neposreden nadzor v naravi, sanirali se bodo  odseki planinskih poti ter dopolnila in nadgradila  se bo interpretacija vsebin pohodnih poti ter centrov za obiskovalce na Rogli, Kopah in Treh Kraljih.
Novice:

Projekt: SIO RRA Koroška 2020-22 (Izvedba podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji v letih 2020-22)
 
Namen projekta: 
Izvajanje brezplačnih podjetniških podpornih storitev v okviru subjektov inovativnega okolja (SIO; gre za podjetniške inkubatorje in tehnološke parke), s čimer bo oblikovana uravnotežena programska podpora za zagon, rast in razvoj podjetij.
Ciljne skupine:
  • potencialni podjetniki (dijaki, študenti, brezposelni, zaposleni, ki želijo na samostojno podjetniško pot ipd.),
  • nova in obstoječa inovativna podjetja.
Cilji projekta: 
  • zagon novonastalih podjetij (s poudarkom na podjetjih s potencialom doseganja višje dodane vrednosti),
  • večja stopnja preživetja podjetij,
  • uspešnejša rast in razvoj obstoječih podjetij.
Aktivnosti projekta (brezplačne za vse ciljne skupine projekta): 
  • promocijsko-motivacijski dogodki,
  • informiranje in svetovanje,
  • tematski dogodki (delavnice, podjetniške šole...),
  • mentoriranje,
  • svetovanje ekspertov,
  • upravljanje in širitev portfelja ciljnih skupin,
  • dvig kompetenc SIO in sodelovanje.
Trajanje: 1. 1. 2020 - 31. 12. 2022
 
Podrobnejše informacije:
Financiranje: 
Aktivnosti v okviru projekta "SIO RRA Koroška 2020-22" sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, prednostne osi: 3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.
Spletni portal EU Skladi: http://www.eu-skladi.si/

Projekt: SIO RRA Koroška 2018-19 (Izvedba podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji v letih 2018 in 2019)
 
Namen projekta: 
Izvajanje brezplačnih podjetniških podpornih storitev v okviru subjektov inovativnega okolja (SIO), s čimer bo oblikovana uravnotežena programska podpora za zagon, rast in razvoj podjetij.
Ciljne skupine:
  • potencialni podjetniki,
  • nova in obstoječa podjetja s potencialom rasti in razvoja.
Cilj projekta: 
  • zagon novonastalih podjetij (s poudarkom na start-up podjetjih oz. podjetjih s potencialom doseganja višje dodane vrednosti),
  • povečevanje stopnje preživetja novoustanovljenih podjetij,
  • uspešnejša rast in razvoj obstoječih podjetij.
Aktivnosti projekta: 
  • promocijsko-motivacijski dogodki,
  • informiranje in svetovanje,
  • tematski dogodki,
  • mentoriranje za potencialne podjetnike in obstoječa podjetja,
  • svetovanje ekspertov za obstoječa podjetja,
  • upravljanje in širitev portfelja ciljne skupine,
  • dvig kompetenc SIO in povezovanje.
Trajanje: 1.1.2018 - 31.12.2019
 
Podrobnejše informacije o aktivnostih projekta: www.mpik-koroska.si
Financiranje: 
Aktivnosti v okviru projekta SIO RRA Koroška 2018-19 sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, prednostne osi: 3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.
Spletni portal EU Skladi: http://www.eu-skladi.si/

Koroška@digital - Razvoj in digitalna promocija turistične ponudbe vodilne destinacije Koroška
Namen projekta »Razvoj in digitalna promocija turistične ponudbe vodilne destinacije« Koroška (koroska@digital) je bolj sistematično, ciljno usmerjeno in učinkovitejše komunicirati turistično destinacijo Koroška s pomočjo digitalnih orodij.
Projektne aktivnosti zajemajo:
- prenovo obstoječih in/ali vzpostavitev novih digitalnih komunikacijskih orodij ter prilagoditev vsebin za splet, družabna omrežja in druge digitalne komunikacijske kanale,
- oblikovanje vsebin za digitalno promocijo,
- izvedbo izobraževanj na področju digitalnega marketinga ter usposabljanj v podporo razvoju in trženju turističnih produktov,
- spletno oglaševanje na tujih trgih in zakup medijskega prostora v digitalnih kanalih,
- oblikovanje 5-zvezdičnih doživetij v skladu z odprtim pozivom STO za izvirne, edinstvene, pristne turistične produkte.
Trajanje: 01.05.2018 – 15.10.2019
Višina odobrenega prispevka (ESRR + sredstva državnega proračuna): 202.360,22 EUR
Projekt »Razvoj in digitalna promocija turistične ponudbe vodilne destinacije Koroška« (Koroška@digital) financirajo Evropska unija, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Republika Slovenija in občine Koroške regije. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020.

NaKult - Geološko pohodno doživetje v Geoparku Karavanke
Cilj projekta je zastaviti in uveljaviti celovito strategije za valorizacijo, ponazoritev in izboljšanje zavedanja o bogati geodiverziteti Geoparka. Da bi ta cilj lahko dosegli, načrtujemo skupen razvoj in opremo daljinske geo-pohodniške poti okrog Geoparka Karavanke. Ta bo omogočila znatno izboljšanje ozaveščenosti o geo- in biodiverziteti. Posamezne etape, ki bodo pripravljene in predstavljene glede na lokalne vsebinske posebnosti, bodo združene v daljinsko pohodniško pot kot skupen produkt. Na in ob poti bodo urejeni majhni interpretacijski moduli - za različne ciljne skupine- ter različni programi in ponudbe. Ustvarjene bodo atraktivne izhodiščne točke in enoten sistem vodenja, ki bodo omogočili daljinsko pohodniško pot. Za posredovanje geodiverzitete kot tudi ostalih kulturnih in naravnih posebnosti na poti, so potrebni usposobljeni vodniki, ki jih bomo usposobili v okviru lastnega Geopark izobraževanja o čezmejnih posebnostih, na podlagi dobro pripravljenih strokovnih podlag. Vse ključne informacije bodo posredovane z ustreznimi informacijskimi orodji. Dodatno bomo razvili posebne skupinske ponudbe, predvsem za šole v obliki Geopark doživljajskih kampov. Celoten produkt bo organiziran v okviru organizacijske oblike Geoparka Karavanke z njegovimi partnerji kot lastno upravljavsko orodje geodiverzitete.
Trajanje: 1.5.2018 – 30.4.2021
 
Odobreni prispevek ESRR: 1.624.332,55 EUR
Vodilni partner projekta je Delovna skupnost Geopark Karavanke (ARGE Geopark Karawanken), projektni partnerji pa RRA Koroška - Regionalna razvojna agencija za Koroško regijo, S Geopark Karavanke Občina Črna na Koroškem, Občina Prevalje, Občina Ravne na Koroškem, Občina Dravograd, Kulturni dom Pliberk in Zavod RS za varstvo narave.
NaKult je projekt čezmejnega sodelovanja, ki se izvaja v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija v programskem obdobju 2014-2020 in je sofinanciran s sredstvi Evropske unije, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ter s sredstvi Dežele Koroške. 
Več informacij o projektu je na voljo na http://www.geopark-karawanken.at/slo/ ali pri projektnih partnerjih.
Več informacij o programu Interreg V-A Slovenija-Avstrija 2014-2020 najdete na www.si-at.eu .

Obdobje izvajanja projekta: 2017–2020

Program sofinanciranja projekta: Evropski sklad za regionalni razvoj 2014–2020 (program Interreg Srednja Evropa)

Višina ESRR sofinanciranja projekta: 1.935.028 €, od tega za RRA Koroška 208.510 €

Projektno partnerstvo: Saxon State Ministry for Economic Affairs, Labour and Transport (DE) – vodilni partner, Transport Association Upper Lusatia/Lower Silesia (DE), Office of the Carinthian Government Department 7 Competence Center of economic law and infrastructure (AT), Transport Association Carinthia (AT), Lower Silesia – Marshal`s Office of Lower Silesia (PL), Municipality of Boleslawiec (PL), KORID LK, spol. s r.o. (CZ), Regional Development Agency for Koroška region (SI), Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (SI)

Več informacij: mag. Peter Zajc (peter.zajc@rra-koroska.si)

Uradna spletna stran projekta: http://www.interreg-central.eu/Content.Node/TRANS-BORDERS.html

Evropska unija ima razvejano osrednje TEN-T prometno omrežje. Kljub temu obstajajo regije ali deli regij, ki jim je dostop do osrednjega prometnega omrežja otežen. Za srednjo Evropo velja, da so takšna območja v matičnih državah večkrat robna in obmejna. Hkrati za ta območja praviloma velja, da je javni potniški promet slabo razvit.

RRA Koroška je skupaj z osmimi drugimi institucijami iz Nemčije, Poljske, Češke, Avstrije in Slovenije uspela pridobiti sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvajanje projekta TRANS-BORDERS. V treh letih sodelovanja se bodo aktivnosti izboljšanja javnega potniškega prometa osredotočale na skupne težave dveh robnih in obmejnih območij v srednji Evropi. Eno pilotno območje je tromeja med Nemčijo, Poljsko in Češko ter drugo območje med Koroško regijo v Sloveniji ter južnim delom avstrijske dežele Koroška.

Program Interreg Srednja Evropa je program kohezijske politike EU, ki podpira transnacionalno čezmejno sodelovanje ter sodelovanje javnih in zasebnih organizacij v srednji Evropi. V obdobju 2014–2020 je za izvajanje programa namenjenih 246 milijonov € Evropskega sklada za regionalni razvoj.



Medijske objave

Novice o projektu na spletni strani RRA Koroška:

3. 8. 2017: Pričel se je projekt TRANS-BORDERS

26. 10. 2017: Proga z neizkoriščenim potencialom

25. 4. 2018: Na posvetu o 3. razvojni osi smo predstavili projek TRANS-BORDERS

26. 4. 2018: Srečanje partnerjev projekta TRANS-BORDERS in ogled dobre prakse čezmejnega vlaka MICOTRA v Beljaku

25. 5. 2018: Srečanje partnerjev projekta TRANS-BORDERS v Liberecu

30. 6. 2018: Novinarska konferenca v Pliberku ob otvoritvi sobotnega vlaka 2018

Mediji v Sloveniji o projektu:

3. 9. 2017, STA: S čezmejnim projektom do izboljšanja potniškega prometa na Koroškem

20. 4. 2018, IZS video portal: Čezmejna mobilnost med Koroško regijo v Sloveniji in južno avstrijsko Koroško – predstavitev projekta TRANS-BORDERS (prvi del), https://www.youtube.com/watch?v=x95l4SOPklQ, (drugi del), https://www.youtube.com/watch?v=Xe5UXWlbxy4

12. 5. 2018, MMC RTV SLO: Kolesarjenje po Koroški - letos s kolesarskimi vlaki vse do Pliberka

19. 5. 2018, ORF: Züge verbinden Alpen-Adria-Raum, http://kaernten.orf.at/news/stories/2913678/

12. 6. 2018, MMC RTV SLO: Deset kilometrov novih poti za kolesarje ob Dravi

29. 6. 2018, krone.at: Ausbau im Radtourismus: Mehr Züge für Urlauber, https://www.krone.at/1731732

30. 6. 2018, Večer: Sobotni kolesarski vlak letošnje poletje od Maribor do Pliberka, https://www.vecer.com/sobotni-kolesarski-vlak-letosnje-poletje-od-maribora-do-pliberka-6509996

30. 6. 2018, ORF: Mehr Züge für Radtouristen, http://kaernten.orf.at/news/stories/2921969/

30. 6. 2018, STA: Sobotni kolesarski vlak za oživljanje čezmejnega prometa in turizma na Koroškem, https://krog.sta.si/2530470/sobotni-kolesarski-vlak-za-ozivljanje-cezmejnega-prometa-in-turizma-na-koroskem

30. 6. 2018, maribor24.si: S kolesom na vlak iz Maribora proti avstrijski Koroški in naprej, https://maribor24.si/lokalno/foto-s-kolesom-na-vlak-iz-maribora-poti-avstrijski-koroski-in-naprej/

2. 7. 2018, Koroške novice: "Kolesarski sobotni vlak med Pliberkom in Mariborom, https://www.koroskenovice.si/novice/kolesarski-sobotni-vlak-med-pliberkom-in-mariborom-bo-vozil-tudi-to-poletje/

28. 4. 2019, Delo:  Nakupovalni avtobus je šel v pozabo. Prihaja kolesarski!, https://www.delo.si/novice/slovenija/nakupovalni-avtobus-je-sel-v-pozabo-prihaja-kolesarski-173862.html

1. 5. 2019, Večer: Štrekna bus: prevoz koles je brezplačen, https://www.vecer.com/strekna-bus-prevoz-koles-je-brezplacen-10002828

2. 5. 2019, Delo: Štrekna bus in poletni kolesarski vlak, https://www.delo.si/polet/strekna-bus-in-poletni-kolesarski-vlak-183566.html

3. 5. 2019, Dnevnik: Štrekna bus je novost ob kolesarski poti na Koroškem, https://www.dnevnik.si/1042884948

Obdobje izvajanja: 2014–2018.

Program sofinanciranja: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru Programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013–2018 (instrument 3: Spodbujanje podjetniške dejavnosti in ustvarjanje novih delovnih mest, razdelek 2: Podjetno v svet podjetništva).
Projektno partnerstvo: RRA Koroška (za območje Koroške regije: občine Podvelka, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju) in Mariborska razvojna agencija (za območje Štajerske regije).
Cilji in namen projekta:
Podjetno v svet podjetništva za problemsko območje (PVSP za problemsko območje) je model podjetniškega usposabljanja, v okviru katerega brezposelne osebe, ki ustrezajo pogojem vključitve, v 4 mesecih razvijejo in realizirajo svojo podjetniško idejo. To se doseže z nudenjem podjetniških usposabljanj, mentorstva in ostalih podpornih aktivnosti.
Vključijo se lahko brezposelne osebe (ne glede na starost in stopnjo izobrazbe) s problemskega območja, kamor spadajo občine Podvelka, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju. Cilj je, da udeleženci po končanem usposabljanju ustanovijo lastno podjetje in se v njem zaposlijo, se samozaposlijo ali pa najdejo rešitev obliki zaposlitve pri drugem delodajalcu.
Namen projekta PVSP za problemsko območje je tako zagon novih podjetij, ustvarjanje novih delovnih mest in zmanjšanje brezposelnosti na območju občin Podvelka, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju.V projekt je istočasno vključeno 10 udeležencev, ki z vključitvijo pridobijo: 

  • 4-mesečno zaposlitev s polnim delovnim časom na RRA Koroška d. o. o.,
  • kvalitetna podjetniška usposabljanja (področja: razvoj poslovne ideje, raziskava trga, marketing, javno nastopanje, finance in davki, ustanovitev podjetja, poslovni načrt, CGP idr.),
  • individualna svetovanja s strani strokovnjakov za podjetništvo,
  • stalno prisotnost in pomoč mentorjev, ki udeležence spremljajo in jim pomagajo pri realizaciji poslovnih idej,
  • mreženje z uspešnim podjetniki,
  • delo s somišljeniki po principu coworkinga,
  • vsakodnevno pridobivanje praktičnih podjetniških izkušenj z opravljanjem aktivnosti na terenu.
Vključitev:

Vsi zainteresirani, ki izpolnjujejo pogoje, se lahko v projekt vključijo prek javnega poziva, ki je objavljen vsake 4 mesece na spletni strani RRA Koroška.
V okviru programa je do leta 2018 predvidena vključitev 109. oseb iz občin Podvelka, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju.

FB stran projekta:
Dodatne informacije: 
  • Jure Knez, vodja projekta in notranji mentor - jure.knez@rra-koroska.si / 059 085 186
  • Tjaša Havnik, notranja mentorica - tjasa.havnik@rra-koroska.si / 059 085 183

EUfutuR: Prihodnost Evropa – Identiteta, internacionalizacija in institucionalizacija – Geopark Karavanke
Obdobje izvajanja: 1. 7. 2016 – 30. 6. 2019
Odobreni prispevek ESRR: 614.963,62 EUR
 
Vodilni partner projekta je Delovna skupnost Geopark Karavanke, projektni partnerji pa RRA Koroška - Regionalna razvojna agencija za Koroško regijo, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Maribor in Društvo Kulturni dom Pliberk/Bleiburg.
Več informacij o projektu je na voljo na http://www.geopark-karawanken.at/slo/ ali pri projektnih partnerjih:
DS Geopark Karavanke (kontaktna oseba: mag. Gerald Hartmann, gerald.hartmann@geopark-karawanken.at)
Projektni partnerji:
UNESCO globalni Geopark Karavanke obsega območje 14 občin na obmejnem območju med Slovenijo in Avstrijo. 5 jih leži na slovenski (Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd), 9 pa na avstrijski strani (Feistritz ob Bleiburg/Bistrica nad Pliberkom, Gallizien/Galicija, Globasnitz/Globasnica, Bleiburg/Pliberk, Zell/Sele, Neuhaus/Suha, Bad Eisenkappel/Železna Kapla, Sittersdorf/Žitara vas, Lavamünd/ Labot). Vse odlikuje izjemno bogata geološka dediščina.
Cilji Geoparka Karavanke so ozaveščanje, informiranje in izobraževanje o geološki in drugi naravni in kulturni dediščini v Geoparku Karavanke, turistični razvoj in čezmejno sodelovanje. Omenjenim ciljem Geopark Karavanke sledi tudi pri izvajanju novega projekta EUfutuR: Prihodnost Evropa - Identiteta, Internacionalizacija in Institucionalizacija - Geopark Karavanke, s katerim želimo:
  • Okrepiti bilateralno sodelovanje med prebivalci in jih aktivno vključiti v dejavnosti Geoparka Karavanke.
  • Izboljšati prepoznavnost in mednarodno uveljaviti Geopark Karavanke skozi dejavnosti UNESCO mreže geoparkov.
  • Prilagoditi upravljavsko organiziranost Geoparka Karavanke za učinkovitejši razvoj čezmejne regije, v obliki Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS).
EUfutuR je projekt čezmejnega sodelovanja, ki se izvaja v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija v programskem obdobju 2014-2020 in je sofinanciran s sredstvi Evropske unije - iz Evropskega sklada za regionalni razvoj - ter s sredstvi Dežele Koroške.
Več informacij o programu Interreg V-A Slovenija-Avstrija 2014-2020 najdete na www.si-at.eu .

Obdobje izvajanja: 2012 –
Program sofinanciranja: /
Projektno partnerstvo: RRA Koroška, Zavod za turizem Maribor-Pohorje, Mariborska razvojna agencija, Znanstvenoraziskovalno središče Ptuj, Zavod RS za varstvo narave.
Več informacij: uros.rozman@rra-koroska.si.
Ena reka. Ena zgodba. Skupna zgodba narodov ob reki Dravi. Dravska kolesarska pot. 150 km v Sloveniji. Skupna zgodba dveh slovenskih regij – Koroške in Podravske.
Daljinske kolesarske poti so lahko dober turistični proizvod, ki v posameznih, kolesarsko razvitejših evropskih okoljih že nekaj časa pomenijo enega od integralnih turističnih proizvodov; s konceptom trajnostne mobilnosti pa dosegajo pozitivne učinke na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, lokalno in regionalno gospodarstvo ter na fizično in psihično zdravje posameznic in posameznikov ter s tem na zmanjševanje stroškov javne zdravstvene blagajne.
Dravska kolesarska pot kot najpomembnejša mednarodna daljinska kolesarska povezava v Sloveniji povezuje Koroško in Podravsko regijo. Lahko je spodbujevalec turističnega razvoja v lokalnih skupnostih ob poti ter hkrati spodbujevalec razvoja drugih inovativnih produktov in storitev, spodbuja tudi razvoj podeželja in trajnostne mobilnosti.
Že leta 2002 je bilo v Lienzu v Avstriji srečanje predstavnikov treh držav, Italije, Avstrije in Slovenije, katerega namen je bil, da se podpiše namere za vzpostavitev kolesarske povezave med tremi državami. Poudarjena je bila želja po enotnosti, v prizadevanjih in promoviranju kot celote.
Aktivnosti na državni ravni v Republiki Sloveniji so pri načrtovanju in realizaciji Dravske kolesarske poti v Sloveniji zastale, zato so Regionalna razvojna agencija za Koroško, Mariborska razvojna agencija in Znanstvenoraziskovalno središče Ptuj prevzele pobudo in bile med soorganizatorji posveta Daljinske kolesarske poti – priložnosti za trajnostni razvoj Slovenije. Ta je leta 2012 potekal v Mariboru. Eden od rezultatov posveta je bil podpis pisma o nameri po sodelovanju pri vzpostavitvi integralnega turističnega produkta Dravska kolesarska pot – podpisale so ga direktorice in direktorji treh regionalnih razvojnih agencij ter županje in župani 21. občin. S pismoma podpore sta produkt podprla tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter posebej Direktorat za turizem in internacionalizacijo.
Prizadevanja so bila nadgrajena v letu 2014, ko je Uroš Rozman izdelal magistrsko delo z naslovom "Prostorska umestitev Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob Dravi", za katerega je prejel študentsko Prešernovo nagrado. S celovitim načrtovanjem in upoštevanjem že obstoječe infrastrukture ter javnih, gozdnih in poljskih poti je v delu prikazal učinkovitejši, hitrejši in predvsem finančno ugodnejši način umeščanja daljinskih kolesarskih poti.
Novembra 2014 je bila ustanovljena neformalna »Skupina za Dravo« (predstavniki občin, razvoja, upravljavcev in nevladnih organizacij), kot produkt projekta SEE River, ki je projekt Dravske kolesarske poti ter trajnostnega upravljanja porečja reke Drave izpostavil kot najbolj celovit in realen projekt ob reki Dravi. Spomladi 2015 je skupina organizirala 4 predstavitve projekta, ki so bile namenjene občinam, soglasodajalcem in zainteresirani javnosti.
Zadnja med predstavitvami je potekala konec maja 2015 v Drava Centru, kjer je RRA Koroška, skupaj z Zavodom za turizem Maribor-Pohorje, predstavila predlog projekta Prostorska umestitev in vodenje/koordinacija postopkov za ureditev/izgradnjo dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob Dravi v okviru širših prizadevanj za upravljanje porečja reke Drave. Udeleženci, predstavniki občin ter soglasodajalcev (DRSI, ZRSVN, Slovenske železnice, DEM), so projekt podprli ter sprejeli naslednje sklepe:
  • organizira se ožja delovna skupina (predstavniki občin (5 občin), 3 razvojnih agencij in Zavoda za turizem);
  • v roku tedna dni se pripravi pismo o nameri/dogovor, s katerim se vsi sodelujoči zavežejo k njenemu uresničevanju;
  • v roku dveh tednov se pripravi finančni predlog vodenja projekta, kot delo dogovora med občinami in člani ožje delovne skupine.

Junija 2015 je 18 občin ob reki Dravi (Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Ruše, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Hajdina, Ptuj, Markovci, Gorišnica, Ormož, Središče ob Dravi), 3 razvojne agencije (RRA Koroška, MRA, ZRS Bistra) in Zavod za turizem Maribor – Pohorje podpisalo dogovor o podpori projektnega predloga "Prostorska umestitev in vodenje/koordinacija postopkov za ureditev/izgradnjo Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob dravi v sklopu projekta trajnostno upravljanje porečja reke Drave." Projekt je sestavljen iz izvedbenega in upravljavskega dela. Izvedbeni del sestavlja predvsem dokončna uskladitev predloga trase z vsemi občinami in soglasodajalci. Sledi priprava skupnega projekta, DIIP (vključitev v NRP DRSI) ter vse potrebne dokumentacije, na odsekih, kjer bo le ta potrebna. Nato se opredeli možne vire financiranja. Ob vzpostavitvi trase sledi upravljavski del, ki sestavlja navezovanje trase na lokalne turistične produkte in ponudnike, postavitev informacijske infrastrukture, oblikovanje integralnega turističnega produkta destinacije ter oblikovanje turistične znamke reke Drava.

Obdobje izvajanja je bilo: 2014–2015.
Program sofinanciranja je bil: Program finančnega mehanizma EGP 2009–2014.
Projektno partnerstvo je bilo: Zavod za gozdove Slovenije (vodilni partner), Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, RRA Koroška, Občina Zreče, Občina Ribnica na Pohorju.
Več informacij: mag. Peter Zajc, peter.zajc@rra-koroska.si.
Danes so gozdarstvo in prostočasne aktivnosti poglavitne človekove dejavnosti na površju Pohorja – primeren prostor zanje  je na naravovarstveno pomembnem delu Pohorja. Prisotnost naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov ter živalskih in rastlinskih vrst na Pohorju je posledica prepleta naravnih danosti in človekovih dejavnosti v preteklosti. Tako je ta prostor prepoznan kot naravovarstveno pomembno območje na državni in evropski ravni – med drugim spada v vseevropsko omrežje Natura 2000. Številni interesi na omejenem območju terjajo aktivno upravljanje in usklajevanje. Cilj projekta SUPORT je bil, da se doseže učinkovitejše upravljanje in spremljanje stanja območij Natura 2000, in sicer z iskanjem rešitev za bolj trajnostni razvoj Pohorja. To bi hkrati zagotavljalo izboljšanje stanja naravovarstveno visoko vrednih območij in razvoj prostočasnih aktivnosti v naravi.
Specifični cilji projekta so bili:
  • izboljšati stanje mokrišč, travniških habitatnih tipov in varovalnih gozdov v projektnem območju;
  • pridobiti podatke o stanju in razširjenosti 5. neznanih ptičjih vrst na Pohorju;
  • povečati površine tarčnih habitatnih tipov in habitatov tarčnih vrst z ustreznim upravljanjem;
  • uskladiti interese na projektnem območju;
  • vzpostaviti sistemski model upravljanja na območjih z visoko biotopsko vrednostjo;
  • vključiti naravovarstvene usmeritve v strateške dokumente sektorjev.
Območje izvajanja projekta je obsegalo 25.733 ha površin v območjih Natura 2000. Sega na območja dvanajstih občin, treh območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, dveh območnih enot Zavoda RS za varstvo narave in treh regionalnih razvojnih agencij.Več o projektu na spletni strani www.projektipohorja.si.