Naslov projekta: ReMOBIL, REgionalni centri MOBILnosti

Prijavitelj projekta: Posoški razvojni center

Projektni partnerji: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije; BSC, poslovno podporni center, d. o. o., Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske; Regionalni razvojni center Koper; Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor; RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško regijo, d. o. o.; AMZS, družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu, d. d.; Ljubljanski urbanistični Zavod d. d.; Viken County Council (Norveška)

Območje izvajanja projekta: razvojne regije Goriška, Obalno-kraška, Gorenjska, Osrednjeslovenska Koroška, Podravska

Obdobje izvajanja projekta: maj 2022–april 2024

Vodja projekta pri RRA Koroška: Peter Zajc

E-pošta: peter.zajc@rra-koroska.si

Opis:

Glavni cilj projekta ReMOBIL je dolgoročno zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov prometa, ki so posledica neuporabe trajnostnih oblik mobilnosti tako na lokalni, regionalni kot tudi državni ravni ter dolgoročno izboljšanje upravljanja trajnostne mobilnosti.

Naslovili bomo vzpostavitev bolj učinkovitega načrtovanja trajnostne mobilnosti v regijah, ki so vključene v projekt. Zasnovan bo model regionalnega upravljanja mobilnosti in oblikovane smernice za upravljanje mobilnosti na regionalni ravni ter priporočila za uskladitev zakonodaje. Model bo preizkušen v okviru šestih, v sklopu projekta vzpostavljenih regionalnih centrov mobilnosti. Delovanje regijskih centrov mobilnosti bo olajšalo sodelovanje regionalne ravni z nacionalno ravnjo, pristojno za promet (Ministrstvo za infrastrukturo – Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko) in pristojnimi za prostorsko načrtovanje (Ministrstvo za naravne vire in prostor) ter digitalizacijo (Ministrstvo za javno upravo).

V sklopu projekta bodo izvedena še specializirana usposabljanja strokovnjakov, s čimer bo projekt prispeval k višji stopnji informiranosti in specializiranosti občinskih, medobčinskih in regionalnih strokovnih služb. Z usmerjenimi kampanjami bomo ozaveščali javnost in spodbujali uporabo trajnostne mobilnosti v vključenih regijah.

V okviru projekta ReMOBIL[1] je Mediana, inštitut za raziskovanje trga in medijev, za projektne partnerje izvedla javnomnenjsko raziskavo na temo trajnostne mobilnosti in uporabe sredstev za trajnostno mobilnost.

Cilj je bil raziskati mobilnostne navade prebivalcev Slovenije, oceniti izkušnje ter opredeliti motivacijske dejavnike za uporabo trajnostnih oblik mobilnosti (hoja, kolo, skiro, javni potniški promet, souporaba vozil) ter raziskati katere vire informacij uporabljajo uporabniki za načrtovanje ali spremljanje svojih poti.

Raziskovalni pristop je temeljil na računalniško podprtem spletnem anketiranju v okviru Medianinega spletnega panela. Vzorec je vključeval 804 prebivalcev Republike Slovenije med 18 in 70 letom. Vzorec je bil reprezentativen za prebivalce Slovenije po spolu, starosti in regiji. Javnomnenjska raziskava se je izvajala oktobra 2022.

Celotno poročilo javnomnenjske raziskave je dostopno na spletni povezavi: https://www.amzs.si/uploads/novo_od_2022/amzs_si/novice/2023/ReMOBIL/20230125_ReMobil_poro%C4%8Dilo.pdf

V celotnem poročilu so rezultati prikazani grafično in v razpredelnicah. Posebej so bili obravnavani segmenti:

• na podlagi tipa naselja, ki so ga respondenti sami ocenili (mesto, podeželje);
• na podlagi dostopa do JPP, ki so ga respondenti sami ocenili (ustrezen, neustrezen, nimajo);
• na podlagi uporabe JPP za opravljanje poti v službo/šolo in vsakodnevnih opravkih (uporabniki, neuporabniki, ostali).

V nadaljevanju podajamo nekaj ključnih ugotovitev in zanimivosti. Pregled rezultatov po posameznih obravnavanih segmentih je prikazan v celotnem poročilu.

Ste vedeli?

• Več kot trikrat več respondentov se v službo/šolo pelje sam-a s svojim avtomobilom kot pa s sopotniki.
• Respondenti iz mest imajo boljši dostop do vseh oblik trajnostne mobilnosti in prevladujejo med uporabniki vseh oblik trajnostne mobilnosti.
• Več kot polovica respondentov (55 %) obvladljive razdalje premaguje peš, s kolesom, skirojem ali podobnim.
• Več respondentov uporablja storitev javne izposoje koles ali skirojev (9 %), kot pa uporablja električni avtomobil (3 %) sli storitev deljenja avtomobila (2 %).
• Storitev sopotništva prevozi.si je bolj v uporabi med respondenti iz mest kot s podeželja.

• Več kot polovica respondentov na običajnih poteh nikoli ne uporablja JPP.
• Skoraj polovica tistih, ki uporabljajo JPP, je kot glavni razlog izbrala pomanjkanje parkirnih prostorov.
• Respondenti so med glavnimi razlogi, da ne uporabljajo JPP, navedli časovno nekonkurenčnost avtomobilu (63 %), slabe povezave med lokacijami (59 %) in neustrezne vozne rede (56 %); ena četrtina (25 %) jih je navedlo, da rad-a vozi.
• Potencial za uporabo JPP je glede na odgovore respondentov sicer precejšen. Vendar sta glede na Medianin semafor podpore v največji meri med ključnimi dejavniki izpostavljena hitrost - hitreje od avtomobila in cena - brezplačnost, v manjši meri pa pogostost voženj in bližina postajališč.

• Respondenti med glavnimi razlogi, da poti opravljajo peš oz. s kolesom, skirojem ali podobnim sredstvom navedli bližino ciljne lokacije (69 %), željo po gibanju (65 %) oz. skrb za zdravje (58 %); skrb za okolje je navedlo 46 % respondentov.
• Poglavitni razlogi, da respondenti poti ne opravljajo peš je bila izpostavljena prevelika razdalja (52 %), podobno velja za vožnjo, skirojem ali podobnim sredstvom (44 %); slaba tretjina (29 %) je med razlogi navedla neustrezno urejenost poti za pešce ali kolesarje; zgolj manjši delež (5 %) je med razlogi navedlo, da ne marajo hoditi.

• Da respondenti kot trajnosten pristop k mobilnosti razumejo:
  • v večji meri kot premagovanje obvladljivih razdalj peš, s kolesom, skirojem ali podobnim sredstvom (76 %), vožnjo z JPP v službo (68 %) in opravkih (63 %) ter uporabo storitev javne izposoje koles ali skirojev (59 %);
  • v manjši meri kot vožnjo z avtomobilom s sopotniki v službo (46 %) ali po opravkih (34 %), uporabo storitev deljenja avtomobila (39 %), uporabo električnega (35 %) ali plinskega (14 %) vozila namesto bencinskega/dizelskega ter uporabo sopotništva storitve prevozi.si (34 %)

• Kljub temu, da prehod k trajnostni mobilnosti sicer skoraj dve tretjini respondentov (65 %) ocenjuje kot pomemben, so kot tri najpomembnejše dejavnike pri mobilnosti izbrali hitrost – opraviti pot hitreje (71 %), samostojnost – možnost odločanja o postankih, trasi ipd. na poti (61 %) ter stroške – opraviti pot najceneje (61 %). Ogljični odtis je kot manj pomemben ocenilo 61 % respondentov.

• Skoraj tri četrtine vprašanih za načrtovanje in/ali spremljanje svojih poti uporablja Google
• zemljevide (73 %), medtem ko je uporaba drugih orodij oziroma virov informacij bistveno nižja.
• Vsak deseti (12 %) ne uporablja nobenih virov za načrtovanje svojih poti; uvedba nove aplikacije, glede na Medianin semafor, ima zelo visoko podporo, vendar le, če bi bila brezplačna – uporabljajo bi jo med 44 % in 67 % respondentov (v primeru plačljivosti le med 4 in 9 %).

[1] Projekt ReMOBIL je sofinanciran s sredstvi Finančnega mehanizma Evropskega gospodarskega prostora (EGP) 2014–2021, ki predstavlja prispevek Islandije, Lihtenštajna in Norveške k zeleni, konkurenčni in vključujoči Evropi, ter pripadajoče slovenske udeležbe v okviru javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru programa Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Izvaja se v letih 2022 do 2024. Vodilni partner je Posoški razvojni center. V projektu sodelujejo še Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije, BSC, poslovno podporni center, d. o. o., Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske, Regionalni razvojni center Koper, Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor, RRA Koroška, Regionalna razvojna agencija za Koroško regijo, d. o. o., AMZS, družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu, d. d., Ljubljanski urbanistični Zavod d. d. Pomembno vlogo ima projektni partner iz Norveške Viken County Council, ki je okrožje norveškega glavnega mesta Oslo. V projektu se s prenosom dobrih praks iz tuije naslavlja bolj učinkovito načrtovanje trajnostne mobilnosti. Model bo preizkušen v okviru šestih vzpostavljenih regionalnih centrov mobilnosti. Delovanje regijskih centrov mobilnosti bo olajšalo sodelovanje lokalnih in regionalnih ravni z nacionalno ravnjo, pristojno za promet (Ministrstvo za infrastrukturo – Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko) in pristojnimi za prostorsko načrtovanje (Ministrstvo za naravne vire in prostor) ter digitalizacijo MaaS (Ministrstvo za javno upravo).

Na enem mestu pregledno zbrane novice in medijske objave povezane s projektom ReMOBIL:

1. Projekt ReMOBIL in Evropski teden mobilnosti 2022 (RRA Koroška, september 2022) - https://rra-koroska.si/si/aktualno/novice/projekt-remobil-in-evropski-teden-mobilnosti-2022/
2. Aktivnosti projekta ReMOBIL v okviru Evropskega tedna mobilnosti 2022 (RRA Koroška, september 2022) - https://rra-koroska.si/si/aktualno/novice/aktivnosti-projekta-remobil-v-okviru-evropskega-tedna-mobilnosti-2022/
3. Aktivnosti projekta ReMOBIL v okviru Evropskega tedna mobilnosti 2022 (RRA Koroška, september 2022) - https://rra-koroska.si/si/aktualno/novice/aktivnosti-projekta-remobil-v-okviru-evropskega-tedna-mobilnosti-2022-2/
4. Aktivnosti projekta ReMOBIL v okviru Evropskega tedna mobilnosti 2022 (RRA Koroška, september 2022) - https://rra-koroska.si/si/aktualno/novice/aktivnosti-projekta-remobil-v-okviru-evropskega-tedna-mobilnosti-2022-3/
5. Na delo kmalu s povsem novimi oblikami prevoza, prve rešitve že preizkušajo (Avto magazin, september 2022) - https://avto-magazin.metropolitan.si/aktualno/na-delo-kmalu-s-povsem-novimi-oblikami-prevoza-prve-resitve-ze-v-preizkusanju/
6. Kolo povezuje - trajnostno povezani (RRA Koroška, oktober 2022) - https://rra-koroska.si/si/aktualno/novice/kolo-povezuje-trajnostno-povezani/ 
7. Kolo povezuje (SGlasnik, oktober 2022) - https://www.sglasnik.sg/Sociala/kolo-povezuje-1
8. Študijski obisk Regije Viken na Norveškem (RRA Koroška, november 2022) - https://rra-koroska.si/si/aktualno/novice/
9.  NATEČAJ - Trajnostno povezani (RRA Koroška, februar 2023) - https://rra-koroska.si/si/aktualno/novice/natecaj-trajnostno-povezani/
10.  Zmagovalci natečaja Trajnostno povezani (RRA Koroška, marec 2023) - https://rra-koroska.si/si/aktualno/novice/zmagovalci-natecaja-trajnostno-povezani/
11. Raziskava ReMOBIL nakazuje rešitev slovenskih mobilnostnih izzivov (AMZS, marec 2023) - https://www.amzs.si/novice/aktualne-informacije/2023-03-23-raziskava-remobil-nakazuje-resitev-slovenskih-mobilnostnih-izzivov
12. Razvojna konferenca o koroški železniški progi (STA, april 2023) - https://www.sta.si/3162454/koroski-zelezniski-progi-se-obetajo-vlaganja-in-posodobitev-voznega-parka
13. Razvojna konferenca o koroški železniški progi (RTV 365, april 2023) - https://365.rtvslo.si/arhiv/tele-m/174951783
14. Razvojna konferenca o koroški železniški progi (Slovenske železnice-potniški promet, april 2023) - https://potniski.sz.si/novice/2023/04/razvojna-konferenca-o-koroski-zelezniski-progi/
15. Razvojna konferenca o koroški železniški progi (Večer, april 2023) - https://moj.vecer.com/lokalno/koroska/posvet-o-koroski-zelezniski-progi-na-ravnah-z-modernizacijo-bolj-v-ospredje-stopa-tudi-zeleznica-10331340
16. Razvojna konferenca o koroški železniški progi (Dnevnik, april 2023) - https://www.dnevnik.si/1043021550/lokalno/stajerska-koroska-in-prekmurje/koroski-zelezniski-progi-se-obetajo-vlaganja-in-posodobitev-voznega-parka
17. Razvojna konferenca o koroški železniški progi (Občina Ravne na Koroškem, april 2023) - https://www.ravne.si/objava/756827
18. Razvojna konferenca o koroški železniški progi (N1 info, april 2023) - https://n1info.si/novice/slovenija/koroski-zelezniski-progi-obetajo-boljsi-casi-napovedane-vecje-investicije/
19. Razvojna konferenca o koroški železniški progi (RRA Koroška, april 2023) - https://rra-koroska.si/si/aktualno/novice/razvojna-konferenca-o-koroski-zelezniski-progi/
20. Z vlakom do koroške železniške proge (ORF.at, april 2023) - https://volksgruppen.orf.at/slovenci/stories/3205063/ 
21. Na kolesarjenje tudi letos z vlakom po koroški progi ali na Štrekna bus (STA, april 2023) - https://www.sta.si/3164311/na-kolesarjenje-tudi-letos-z-vlakom-po-koroski-progi-ali-na-strekna-bus
22. Sobotni kolesarski vlak na koroški progi začenja glavno sezono (od 10. junija do 26. avgusta) (Slovenske železnice, junij 2023) - https://potniski.sz.si/novice/2023/06/kolesarski-vlak-na-koroski-progi-ze-29-aprila-in-1-maja/ 
23. Študijski obisk partnerstva projekta ReMOBIL v sosednjo Avstijo (RRA Koroška, junij 2023) - https://rra-koroska.si/si/aktualno/novice/studijski-obisk-partnerstva-projekta-remobil-v-sosednjo-avstrijo/

Štrekna bus

Štrekna je kolesarska pot, speljana po opuščeni trasi nekdanje železniške proge, ki je povezovala Velenje z Dravogradom. Od leta 2019 ob njej vozi Štrekna bus - trideset sedežni avtobus s prikolico za šestnajst koles. V kolesarski sezoni vozi na relaciji med Velenjem, Gornjim Doličem, Mislinjo, Slovenj Gradcem, Otiškim vrhom, Dravogradom ter kopalnim jezerom v Labotu (Lavamünd) na avstrijski strani. Več informacij tudi na živahnem socialnem omrežju.

Sobotni kolesarski vlak

Od leta 2017, v času šolskih počitnic, po koroški progi med Mariborom in Pliberkom vozi sobotni kolesarski vlak. Vsako soboto v času šolskih počitnic od začetka julija do konca avgusta, ter za praznike v tem obdobju. Sobotni kolesarski vlak lahko kombinirate s kolesarjenjem po Dravski kolesarski poti ali s kolesarjenjem po Štrekni. Poletni kolesarski vlak je rezultat dobrega sodelovanja med Slovenskimi železnicami, Direkcijo RS za infrastrukturo, RRA Koroška d. o. o. in RRA Podravje-Maribor. Aktualni vozni red preverite na spletni strani Slovenskih železnic. Ali pa v spodaj priloženem plakatu. Vabljeni tudi na novo stran socialnega omrežja o koroški progi.

TRAJNOSTNO POVEZANI

NATEČAJ ZA NAJBOLJŠE DIGITALNE FOTOGRAFIJE NA TEMO TRAJNOSTNE MOBILNOSTI

Z natečajem Trajnostno povezani so želeli RRA Koroška d. o. o. in ostali projektni partnerji projekta ReMOBIL poiskati najbolj domiselne in izvirne digitalne fotografije na temo prihoda/odhoda v izobraževalne ustanove na čim bolj trajnosten način – peš, s kolesom, skirojem, javnim prevozom ali drugo obliko okolju prijaznejše mobilnosti.

Avtorji, dijaki in študentje, so bili pozvani, da na izviren, lahko tudi hudomušen način, prikažejo svoje izkušnje. Natečaj je potekal od 20. februarja 2023 do 5. marca 2023. Izmed prejetih fotografij so bile tiste, za katere je strokovna komisija presodila, da ustrezajo kriterijem, navedenim v razpisu natečaja, razstavljene na 32. mednarodnem sejmu gradbeništva, energetike, komunale, obrti in trajnostnih tehnologij (MEGRA). Ta je potekal od 8. marca do 11. marca 2023 v Gornji Radgoni.

Končni izbor najboljših fotografij je bil preko glasovanja zaupan obiskovalcem sejma. Vsak obiskovalec je izbral tri najbolj všečne fotografije ter jim s tem podelil eno, dve oziroma tri točke. Komisija je na podlagi preštetih točk z oddanih glasovnic prišla do zmagovalnih fotografij, kot sledi:

• 1. mesto Lana Lovrenčič iz Občine Sveti Andraž v Slovenskih goricah
• 2. mesto Peter Popović iz Mestne občine Slovenj Gradec
• 3. mesto Blaž Katrašnik iz Mestne občine Kranj

Organizatorji natečaja se želimo zahvaliti vsem sodelujočim na natečaju za izkazan trud, sodelovanje in dobre fotografije.

Vsi sodelujoči, katerih fotografije so se po glasovanju razvrstile na prvih 10 mest, bodo o tem obveščeni po elektronski pošti.