Na Občini Muta je danes, v sredo, 26. marca 2025, potekala 1. izredna seja Sveta Koroške regije v mandatu 2024/2025, ki jo je vodila predsedujoča županja Občine Muta Angelica Mrak. Potekala je skladno s sklepom Sveta Koroške regije, ki ga je sprejel na svoji 2. redni seji. Obravnavana je bila ena sama točka, ki je za regijo Koroško izjemnega pomena in sicer Aktualna problematika glede poteka teritorialnega razvojnega dialoga in usklajevanja projektov iz osnutka Dogovora za razvoj regije Koroška.
Direktor RRA Koroška Uroš Rozman je v uvodu predstavil sklep Vlade RS iz dne 27. februarja 2025, kjer MKRR in MNVP nalaga, da se prioritetno obravnava projekte kanalizacij in vodovodov, za zelene infrastrukturo pa, da se določi dodatna merila za izbor. Ob tem je MKRR pod vprašaj postavil smiselnost projektov ozelenjevanja pokopališč, saj naj ne bi bistveno vplivali na regionalni razvoj. V Koroški regiji sta tovrstna projekta prijavili občini Črna na Koroškem in Mežica.
Trenutno situacijo v zvezi z obstoječim stanjem je pojasnil Srečko Đurov, državni sekretar na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj. Pojasnil je, da na MKRR-ju ne vidijo nobene potrebe po izrednih sejah, ker vse teče po začrtanem planu. Vsi resorji intenzivno upravljajo svoje delo. Spomni, da je regija Koroška prijavila vsega skupaj 19 projektov, soglasje je prejela za 5 projektov. Za še enega dodatnega, ki se nanaša na zmanjšanje vodnih izgub (Občina Podvelka), pa so pozvali po dopolnitvah. Generalno pa od vseh prijavljenih ni bil zavrnjen še nobeden. Poziva k razumevanju in strpnosti, saj gre za obravnavo številnih projektov za vse regije in to enostavno zahteva svoj čas. Dodaja: »Vsi resorji se trudimo, da proces pripeljemo do junija 2025 čim dlje oz. do faze, da vas bomo lahko obvestili o izbranih projektih in morebitnih dopolnitvah. Se je pa potrebno zavedati, da so nekatere prioritete. Ni potrebe po kakršnikoli slabi volji, saj vse teče normalno.«
Koroški župani so ob tem pojasnilu vseeno poudarili skrb v zvezi z zeleno infrastrukturo, tudi zaradi preteklih slabih izkušenj. Sami so nalogo v roku opravili in od države pričakujejo, da bo tudi ona oddelala svoje. Nikakor si ne želijo in ne bodo dovolili, da bi projekti tako ali drugače spolzeli.
Đurov pojasnjuje, da so sredstva zagotovljena, prijavljeni projekti pa morajo tudi izpolnjevati točno določene razpisne pogoje. V kolikor kateri izmed prijavljenih projektov zaradi neizpolnjevanja pogojev ne bo potrjen, se zagotavlja, da bo sredstva z nadomestnimi projekti vseeno moč zadržati v regiji. Za samo črpanje EU sredstev pa smo odgovorni vsi. Tako upravičenci kot Vlada RS.
Direktor Regionalne razvojne agencije za Koroško Uroš Rozman spomni tudi, da so bile iz občin posredovane dodatne grafike za projekte zelene infrastrukture. Posledično so lokalne skupnosti imele dodatne stroške v zvezi s tem, vendar do danes ni bilo nobenega odgovora. Doda, da si znotraj regije želimo konstruktivne obravnave in ocene projektov.
Đurov spet poudarja, da je za vse potreben čas in da bo dodaten pritisk povzročil le kontra produktivnost.
V zaključnem delu je bil državni sekretar MKRR-ja Đurov pozvan še pojasnilu o novostih glede 99. člena Zakon o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev, ki predvideva razvojna sredstva v poplavah prizadetih regij. Pojasnil je, da je bila ena izmed točk pogovora znotraj območja poplavljena Splošna bolnišnica Slovenj Gradec in da se čaka na medresorsko usklajevanje. Natančnega podatka o tem kako bo tekla dinamika v prihodnje pa za zdaj še ni.
Izjava direktorja Regionalne razvojne agencije za Koroško Uroša Rozmana: »Veseli nas dejstvo, da MKRR v Koroški regiji trenutno ne vidi drugih za državo pomembnejših projektov na področju urejanja kanalizacije in vodovoda. Prav tako je pozitivno, da bomo lahko v primeru zavrnitve posameznega projekta, ponovno kandidirali z novimi projekti v okviru sredstev, ki jih je prejela regija.«