Facebook-f

Projekti

Projekti

 

Naslov projekta (SI): Nova hitra železniška povezava in čezmejne rešitve trajnostne mobilnosti - priložnosti za razvoj skupne čezmejne regije na osnovi turističnih in kulturnih potencialov 

Akronim projekta: Connect2tourism 

Vodilni partner: EVTZ Geopark Karawanken m.b.H. 

Projektni partnerji: Verkehrsverbund Kärnten GmbH, Amt der Kärntner Landesregierung – Abteilung 7, KSL Tourismus Marketing GmbH, RRA KOROŠKA regionalna razvojna agencija za Koroško regijo d. o. o., Urbanistični inštitut Republike Slovenije, Družba za upravljanje javnega potniškega prometa d. o. o. 

Območje izvajanja projekta: Slovenija, Avstrija  

Obdobje izvajanja projekta: 1. 10. 2024–30. 9. 2027 

Odobreni prispevek ESRR: 1.091.464,63 € 

Vodja projekta pri RRA Koroška: Peter Zajc  

E-pošta: peter.zajc@rra-koroska.si  

 

Opis: 

Projekt se osredotoča na izzive turistične in prostočasne mobilnosti v čezmejni regiji. Območje Karavanke UNESCO Globalnega Geoparka je privlačno območje za preživljanje prostega časa, zato je ponudba prostočasnih in turističnih aktivnosti pestra. Vendar to povzroča povečevanje uporabe motoriziranega osebnega prevoza. V preteklih letih so si na obeh straneh meje prizadevali za izboljšanje ponudbe javnega potniškega prometa (JPP), vendar so ta prizadevanja bila omejena na pristojnosti državnih/deželnih institucij in praviloma niso bila medsebojno usklajena ali pa niso v zadostni meri upoštevala potreb in pričakovanj obiskovalcev. 

Načrtovano skorajšnje odprtje železnice Koralm (pod Golico) bo izboljšalo dostopnost obiskovalcev do potniških terminalov v neposredni bližini geoparka, čemur mora slediti tudi ponudba drugih povezav JPP za obisk parka. Za to, in odpravljanje obstoječih vrzeli, bo potrebna skupna čezmejna strategija. S projektom želimo med drugim uvesti novo povezavo JPP v obliki čezmejnega avtobusnega prevoza „Geoparkbus«, vključno z razvojem multimodalnih prestopnih točk ob trasi. S sodelovanjem ključnih regionalnih in nacionalnih/deželnih institucij v projektu ter vključevanjem turističnega gospodarstva v sodelovanje, bomo zagotavljali trajnost rezultatov. Pomembno bo, da se pilotna izvedba nove povezava JPP vključi sistem javne gospodarske službe na slovenski in avstrijski strani. Dodatno bo tekom projekta preizkušana uvedba rešitve premagovanja zadnjega kilometra (last mile). Aktivna vloga ključnih institucij upravljanja JPP z obeh strani meje že tekom zasnove, preizkusa in zagotavljanja trajnostni rezultatov daje projektu posebno težo in bi lahko ponudila model, kako k temu pristopati na drugih čezmejnih območjih. 

 

 

 

 

 

 

Naslov projekta (ANG): Innovative mobility solutions to enhance the attractiveness of public transport in border regions 

Naslov projekta (SLO): Inovativne rešitve mobilnosti za izboljšanje privlačnosti javnega prevoza v obmejnih regijah 

Akronim projekta: TRANS-BORDERS+ 

Vodilni partner: Saxon State Ministry for Economic Affairs, Labour and Transport 

Projektni partnerji: Saxon State Ministry for Economic Affairs, Labour and Transport; Transport association Upper Lusatia-Lower Silesia; KORID LK; RRA Koroška d.o.o.; Transport Association Carinthia; Posoški razvojni center; Office of the Carinthian Government – Department 7 Economy, Tourism and Mobility; Autonomous Region Friuli Venezia Giulia; AustriaTech; Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije 

Območje izvajanja projekta: Nemčija (Saxon State Ministry for Economic Affairs, Labour and Transport; Transport association Upper Lusatia-Lower Silesia), Češka (KORID LK), Avstrija (Transport Association Carinthia; Office of the Carinthian Government – Department 7 Economy, Tourism and Mobility; AustriaTech), Italija (Autonomous Region Friuli Venezia Giulia) in Slovenija (RRA Koroška d.o.o.; Posoški razvojni center; Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije) 

Obdobje izvajanja projekta: junij 2024–november 2026 

Vodja projekta pri RRA Koroška: Aleš Rupreht 

E-pošta: ales.rupreht@rra-koroska.si  

 

Opis: 

Povezljivost na čezmejni ravni je ključni dejavnik pri zagotavljanju gospodarske blaginje in kohezije Srednje Evrope. Medtem ko so povezave med večjimi mestnimi središči običajno zagotovljene, pa tega ne moremo trditi za obrobna območja, kot so obmejne regije. Približno 30 odstotkov prebivalcev Evropske unije živi v notranjih obmejnih regijah. Na blaginjo v teh regijah pomembno vplivajo povezanost in dostopnost na obeh straneh meje. 

Projekt bo ta vprašanja obravnaval s skupnim razvojem pilotnih ukrepov in rešitev na področju čezmejnih odprtih informacijskih sistemov za potnike ter izvajanjem konceptov pametnih postajališč in storitev javnega prevoza, prilagojenih razmeram na podeželju ter obrobnih območjih. Nova načrtovalska orodja in sistemi, ki bazirajo na digitalizaciji, bodo nudili platformo za lažji razvoj novih čezmejnih storitev tudi po izteku projekta. 

Za obravnavo omenjene teme so se v projektu združili partnerji iz dveh obmejnih regij: ena povezuje Nemčijo, Češko in Poljsko, druga pa Avstrijo, Slovenijo in Italijo. RRA Koroška tako nadaljuje s prizadevanji za razvoj trajnostnih modelov mobilnosti in želi v razširjenem partnerstvu nadgraditi uspešno zgodbo projekta TRANS-BORDERS, ki je potekal med leti 2017-2020. Fokus naše regije bo izboljšanje javnega prevoza na čezmejnem območju Slovenija-Avstrija med večmodalnimi vozlišči, pri čemer bi bili pilotno uporabljeni in preizkušeni tudi novi digitalni sistemi, razviti tekom projekta. 

 

Naslov projekta: ReMOBIL, REgionalni centri MOBILnosti

Prijavitelj projekta: Posoški razvojni center

Projektni partnerji: Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije; BSC, poslovno podporni center, d. o. o., Kranj – Regionalna razvojna agencija Gorenjske; Regionalni razvojni center Koper; Regionalna razvojna agencija za Podravje – Maribor; RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško regijo, d. o. o.; AMZS, družba za opravljanje storitev članom AMD in drugim udeležencem v cestnem prometu, d. d.; Ljubljanski urbanistični Zavod d. d.; Viken County Council (Norveška)

Območje izvajanja projekta: razvojne regije Goriška, Obalno-kraška, Gorenjska, Osrednjeslovenska Koroška, Podravska

Obdobje izvajanja projekta: maj 2022–april 2024

Vodja projekta pri RRA Koroška: Peter Zajc

E-pošta: peter.zajc@rra-koroska.si

 

Opis:

Glavni cilj projekta ReMOBIL je dolgoročno zmanjševanje negativnih okoljskih učinkov prometa, ki so posledica neuporabe trajnostnih oblik mobilnosti tako na lokalni, regionalni kot tudi državni ravni ter dolgoročno izboljšanje upravljanja trajnostne mobilnosti.

Naslovili bomo vzpostavitev bolj učinkovitega načrtovanja trajnostne mobilnosti v regijah, ki so vključene v projekt. Zasnovan bo model regionalnega upravljanja mobilnosti in oblikovane smernice za upravljanje mobilnosti na regionalni ravni ter priporočila za uskladitev zakonodaje. Model bo preizkušen v okviru šestih, v sklopu projekta vzpostavljenih regionalnih centrov mobilnosti. Delovanje regijskih centrov mobilnosti bo olajšalo sodelovanje regionalne ravni z nacionalno ravnjo, pristojno za promet (Ministrstvo za infrastrukturo, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo – Sektor za trajnostni razvoj in prometno politiko) in pristojnimi za prostorsko načrtovanje (Ministrstvo za naravne vire in prostor) ter digitalizacijo (Ministrstvo za javno upravo).

V sklopu projekta bodo izvedena še specializirana usposabljanja strokovnjakov, s čimer bo projekt prispeval k višji stopnji informiranosti in specializiranosti občinskih, medobčinskih in regionalnih strokovnih služb. Z usmerjenimi kampanjami bomo ozaveščali javnost in spodbujali uporabo trajnostne mobilnosti v vključenih regijah.

 

GreenTour - Čezmejni trajnostni razvoj odpornih, zelenih turističnih produktov ter upravljanja javne turistične infrastrukture in tokov obiskovalcev.

 

GreenTour je projekt čezmejnega sodelovanja, katerega izvedba poteka v okviru Interreg programa Slovenija-Avstrija in je sofinanciran s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Namen projekta je razvoj in krepitev trajnostnega in odpornega turizma, ki bo lahko pomembneje prispeval k učinkovitemu gospodarskemu razvoju Geoparka Karavanke. Glavni cilj projekta je na osnovi posebnih naravnih in kulturnih vrednot vzpostaviti vzdržno in odgovorno upravljanje turističnega razvoja. Upravljanje bo temeljilo na treh stebrih, ki se odražajo v delovnih sklopih projekta:

  • vzpostavitev čezmejnega sistema »green care« za trajnostno upravljanje infrastruktur za doživetja v naravi,
  • razvoj odpornih zelenih turističnih ponudb, vključno z razvojem Geo.Hub sistema,
  • čezmejno zeleno upravljanje tokov obiskovalcev.

 

S projektom želimo okrepiti zavest tako pri turističnih deležnikih, odgovornih za izvajanje programov in vzdrževanje turistične infrastrukture, kot tudi pri "uporabnikih", še posebej za odgovornejše obnašanje v skupnem naravnem in kulturnem prostoru. Ogroženost ranljivih območij je potrebno spremljati in zmanjšati na najmanjšo možno raven. Hkrati pa bodo dodatni ukrepi projekta spodbujali k obisku drugih - zdaj manj atraktivnih in obiskanih - območij, ki so primernejša za naravna in kulturna doživetja.

RRA Koroška sodeluje pri aktivnostih vseh treh delovnih paketov projekta - pri razvoju novih zelenih turističnih produktov, zastavljenih tudi na način aktivnega udejstvovanja obiskovalcev pri varovanju narave, pri kreiranju GeoHubov oz. interpretacijskih točk, pri vzpostavljanju digitalnega upravljanja turističnih poti in infrastrukture, pri coniranju območij naravnih vrednot, kjer je turistična raba mogoča oz. neželena ter pri pripravi načrta in pilotnih aktivnosti za usmerjanje tokov obiskovalcev. Poleg vsebinskih prispevkov bo RRA Koroška s svojimi znanji s področja projektnega vodenja prispevala tudi k nemotenemu izvajanju ter administrativnemu in finančnemu upravljanju projekta.

 

Vodilni partner:
Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje Geopark Karavanke

 

Projektni partnerji:

  • Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Maribor
  • RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško
  • Podzemlje Pece, turistični rudnik in muzej
  • KSL Tourismus Marketing GmbH
  • Tourismusverband Eisenkappel-Vellach

 

Trajanje projekta: 1.9.2023 – 31.8.2026

Skupni upravičeni stroški projekta: 1.782.865,46 EUR

Odobreni prispevek ESRR: 1.426.292,36 EUR

Skupni upravičeni stroški RRA Koroška: 111.384,00 EUR

 

Spletna stran programa: http://www.si-at.eu/2127/

Projekt: Podporno okolje 2023 (Javni razpis za zagotavljanje celovitih storitev za potencialne podjetnike in podjetja preko podpornih institucij za leto 2023)
 
Namen projekta: 
Namen javnega razpisa je zagotavljanje podpornega okolja, ki bo na celotnem ozemlju RS zagotavljal brezplačne in na regijskem oz. nacionalnem nivoju dostopne podporne storitve za ciljne skupine uporabnikov po tem javnem razpisu.
 
 
Ciljne skupine:
  • potencialni podjetniki (posamezniki s podjetniško idejo),
  • mala in srednja podjetja (MSP) v vseh fazah razvoja.
 
Cilji projekta: 
  • povečanje informiranosti in znanja za reševanje izzivov na podjetniški poti v vseh fazah podjetniškega ciklusa,
  • povečanje zgodnje podjetniške aktivnosti in
  • prispevati k večjemu nastajanju, izboljšanju, rasti in razvoju podjetij.
 
Aktivnosti projekta (brezplačne za vse ciljne skupine projekta): 
  • Promocija podjetniške kulture:
    • informiranje in promocija,
    • dogodki SPOT Svetovanje.
  • Izvajanje celovitih podpornih storitev:
    • osnovno SPOT svetovanje,
    • usposabljanja, ki jih izvajajo SPOT svetovalci,
    • usposabljanja in dogodki, ki jih izvajajo podjetniški mentorji,
    • podjetniško mentoriranje.
 
Trajanje: 1. 1. 2023 - 31. 10. 2023
 
Partnerji projekta:
  • A.L.P. Peca d.o.o. (vodilni partner),
  •  RRA Koroška d.o.o. - Mrežni podjetniški inkubator Koroška (partner),
  •  Podjetniški center Slovenj Gradec d.o.o. (partner).

 

Podrobnejše informacije:
 
Financiranje: 
Aktivnosti v okviru projekta "Podporno okolje 2023" so sofinancirane s pomočjo Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT Slovenija, javne agencije. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, prednostne osi: 3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.
 
Spletni portal EU Skladi: http://www.eu-skladi.si/
 
Logotipi_POK_2023_konzorcij
    Logotipi_POK_2023_sofinancerji

Uradni naziv operacije: REGIJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA – KOROŠKE STATISTIČNE REGIJE

Obdobje izvajanja: 2014-2020

Trajanje: 2016-2022

Financiranje in izvajanje operacije

Operacijo sofinancirata Republika Slovenija (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti) in Evropska unija iz sredstev Evropskega socialnega sklada https://www.eu-skladi.si/ 


Program izvajanja operacije

Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike cilja Naložbe za rast in delovna mesta za programsko obdobje 2014-2020, 10. prednostne osi: Znanje, spretnosti in vseživljenjsko učenje za boljšo zaposljivost, 10.1 prednostne naložbe: Krepitev enake dostopnosti vseživljenjskega učenja za vse starostne skupine v formalnem, neformalnem in priložnostnem okolju, izpopolnjevanje znanj, spretnosti in kompetenc delovne sile ter spodbujanje prožnih možnosti učenja, vključno prek poklicnega usmerjanja in validiranja pridobljenih kompetenc in 10.1.3. specifičnega cilja: Spodbujanje prožnih oblik učenja ter podpora kakovostni karierni orientaciji za šolajočo se mladino na vseh ravneh izobraževalnega sistema.

Namen, cilji in ciljna skupina operacije


(1) Namen operacije je sofinanciranje izvajanja regijske sheme kadrovskih štipendij v statistični regiji Koroška, ki temelji na partnerstvu med delodajalci, upravičencem in državo. Skladno z določbami ZŠtip -1 gre za sofinanciranje kadrovskih štipendij z namenom usklajevanja ponudbe in povpraševanja po kadrih v posamezni statistični regiji v smislu usklajenosti znanja mladih s potrebami na trgu dela, dviga ravni izobrazbene strukture, zniževanja strukturne brezposelnosti, vračanja oziroma ohranjanja izšolanih kadrov iz univerzitetnih središč v statistične regije, povezovanja izobraževanja z gospodarstvom in širšim družbenim okoljem, pridobivanja praktičnih izkušenj (znanj, kompetenc in spretnosti) že med izobraževanjem, preko redne delovne prakse, kar zagotavlja uspešno vključevanje na trg dela ter spodbujanja kadrovskega štipendiranja podjetij v statistični regiji in načrtovanja razvoja kadrov skladno s potrebami trga dela.

(2) Splošni cilj operacije je šolanje mladih za potrebe gospodarstva, zaposlovanja v gospodarstvu in s tem preprečitev odseljevanja mladih iz statistične regije. Specifični cilji operacije pa so naslednji:

- krepitev splošnih in poklicnih kompetenc mladih;
- usposobljenost mladih za odzivanje na potrebe na trgu dela;
- prožno prehajanje med izobraževanjem in delom.

(3) Ciljne skupine operacije (v okviru javnih razpisov, ki jih bo izvedel upravičenec) so:

-  dijaki in študentje na dodiplomski in podiplomski stopnji študija (ob upoštevanju pogojev, ki jih določa ZŠtip-1, t.i. štipendisti) ter
- delodajalci (ob upoštevanju pogojev, ki jih določa ZŠtip-1, t.i. štipenditorji).

Vrednost operacije 2.279.760,00 EUR.

 

Vodja projekta: Jasmina Pungartnik, E-pošta: jasmina.pungartnik@rra-koroska.si

Dvig kompetenc in razvoj turistične ponudbe vodilne destinacije Koroška 2020-2021

Namen: Z izvedbo projekta želimo povezati ključne elemente nepremične kulturne dediščine in jih razviti v skupen turistični produkt. Osnova za to bo izboljšanje same interpretacije kulturne dediščine, kar bomo dosegli tako s pomočjo sodobnih digitalnih orodij, kot tudi z izboljšanimi kompetencami turističnih delavcev za vodenje in podajanje teh vsebin.

Projektne aktivnosti: Osrednji (in tudi finančno najobsežnejši) del projekta zajema t.i. digitalno inoviranje kulturne dediščine: self-guided aplikacija “Dediščina kot navdih« za samostojno odkrivanje kulturne dediščine destinacije, vključno s pripravo interpretacijskih vsebin za 3 tematske module na treh nosilnih temah, digitalni zajem in priprava 3D modelov izbranih enot nepremične kulturne dediščine ter razvoj in izvedba digitalnih interpretacijskih rešitev in z njimi povezanih 5-zvezdičnih doživetij. Dodatno bo v okviru projekta izvedenih tudi več usposabljanj za izboljšanje kompetenc zaposlenih v turizmu in gostinstvu. Program zajema usposabljanje vodnikov interpretatorjev, usposabljanje (gorsko)kolesarskih vodnikov ter sklop usposabljanj za dvig kompetenc zaposlenih v gostinskih in drugih turističnih obratih.

Trajanje: 01.01.2020 - 30.06.2022

Višina odobrenega prispevka (ESRR + sredstva državnega proračuna): 258.181,31EUR

Operacijo »Dvig kompetenc in razvoj turistične ponudbe vodilne destinacije Koroška 2020-2021« financirajo Republika Slovenija in Evropska unija - iz Evropskega sklada za regionalni razvoj -  ter občine Koroške regije.

Več o projektu >
Operacija »Kmetija ni hotel« je skupna operacija celotnega območja LAS MDD, ki jo bo izvajal LAS MDD, katerega vodilni partner je Mestna občina Slovenj Gradec. Po potrditvi projekta s strani skupščine LAS MDD, na predlog UO LAS MDD,  je bil le ta poslan v dokončno odobritev na Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, s strani katere je bila 7. decembra 2020 izdana Odločba o pravici do sredstev, ki potrjuje sofinanciranje projekta v višini 17.236,30 €. Nepovratna sofinancirana sredstva bodo zagotovljena iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Organ upravljanja, pristojen za izvajanje pomoči iz EKSRP je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

 

Povzetek projekta:
Naziv projekta: KMETIJA NI HOTEL
Nosilec projekta:
LAS Mislinjske in Dravske doline, p. p. Mestna občina Slovenj Gradec
Projektni partnerji: 

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Celje

Regionalna razvojna agencija za Koroško d. o. o.
Kmetija Klančnik
Turistična kmetija Lešnik
Ukrep M19; Podukrep M19.2 - Podpora za izvajanje operacij v okviru strategije lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost
Tematsko področje: 1 Ustvarjanje delovnih mest
Podukrep: 1 C Zagon in diverzifikacija dejavnosti za tržne podjeme
Namen in aktivnosti projekta:
Namen projekta je dvig usposobljenosti oz. krepitvi znanja podeželskega prebivalstva na območju LAS MDD, povečati njihove možnosti na poklicni poti – samozaposlitvi na kmetiji, zmanjšati brezposelnost na podeželju in ohraniti poseljenost podeželja v obmejnem območju zgornje Dravske doline. Z zastavljenim projektom se želi nosilcem dopolnilne dejavnosti in njihovim družinskim članom ponuditi potrebna znanja in podporo za izboljšanje kvalitete izdelkov, ki nastanejo že na registriranih kmetijah z dopolnilnimi dejavnostmi, z novo pridobljenim znanjem spodbuditi k registraciji novih dejavnosti.
 
Cilji in rezultati projekta:
 
Splošni cilji:
- Zelena delovna mesta, skladen vzdržen razvoj podeželja in urbanih območij, ki temelji na razvoju endogenih potencialov podeželja in urbanih območij za boljšo gospodarsko in socialno vključenost.
Posebni cilji in rezultati projekta:
- Spodbujanje zaposlitvenih možnosti na podeželju: 2 novi zaposlitvi.
- Spodbujati finančna vlaganja za ustvarjanje novih delovnih mest.
- Podpreti operacije, ki vključujejo ustvarjanje novih delovnih mest.
- Uspešno izvajanje operacij za ustvarjanje delovnih mest.
- Spodbujati podeželsko prebivalstvo (ranljive skupine) v programe socialne vključenosti.
- Spodbujati finančna vlaganja v operacije, ki vplivajo na večjo vključenost ranljivih skupin.
- Podpreti operacije, ki vplivajo na večjo vključenost ranljivih skupin.
- Uspešno izvajanje operacij večje vključenosti mladih, žensk in drugih ranljivih skupin.
- Nove turistične in s turizmom povezane dejavnosti.
- Število informiranih/doseženih ljudi: 1.900
- Število podprtih kmetij: 20
- Število sodelujočih ljudi pri izobraževanju: 20
- Število prenesenih dobrih praks: 2
- Število novih turističnih aktivnosti: 2
- Število inovacijskih povezav: 1
- Število podeželskega prebivalstva, deležnega novih ali izboljšanih storitev/infrastrukture: 20
- Število zaključenih operacij, ki varujejo okolje in ohranjajo naravo na podeželju: 1
- Število modelov za ohranjanje narave in okolja: 1
- Število prebivalstva vključenega v socialne programe: 20
- Število trenerjev, ki bodo vključeni v usposabljanje, vodenje programov: 2 (Šolski center Slovenj Gradec in KGZS).
Vrednost operacije:
 
Skupna vrednost projekta z DDV: 21.875,20 €
Odobrena višina zneska sofinanciranja EKSRP: 17.236,30 €
Način financiranja:
Operacijo delno financira Evropska unija iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), pristop CLLD - izvajanje lokalnega razvoja, ki ga vodi skupnost, v programskem obdobju 2014-2020.
Geografska lokacija projekta:
- Občina Dravograd, Mestna občina Slovenj Gradec (Šmartno pri Slovenj Gradcu) – ogled dobre prakse;
- Ciljna skupina so: Turistične kmetije z območij občin Radlje ob Dravi, Muta, Vuzenica, Ribnica na Pohorju, Podvelka, Mislinja, Dravograd in Mestne občine Slovenj Gradec.
 
Časovni okvir izvajanja:
Predviden zaključek projekta je 30.09.2022.
Povezave do spletnih strani:
Icon

PROJEKT KMETIJA NI HOTEL

1 file(s) 72.75 KB
Download

Projekt: PONI RRA Koroška
 
Namen projekta: Projekt Podjetno nad izzive (PONI) je model podjetniškega usposabljanja, v okviru katerega potencialni podjetniki v 4 mesecih razvijejo in realizirajo svojo podjetniško idejo. To se doseže skozi celostni 4 mesečni program, ki vključuje podjetniška usposabljanja, mentorstvo in nudenje vsestranske pomoči udeležencem pri uresničevanju njihove poslovne ideje.

Rezultat projekta:
  • Rezultat, ki ga zasledujemo zajema vključitev 80 potencialnih udeležencev v program usposabljanja projekta PONI, izdelanih 80 novih poslovnih načrtov in na trgu prestavljenih minimalno sprejemljivih produktov ter 30 % (oz. 24) novoustanovljenih poslovnih subjektov na območju Koroške regije v celotnem obdobju.
Splošni cilji projekta: 
  • spodbujanje podjetništva in podjetnosti,
  • krepitev podjetniške kulture v regiji,
  • aktiviranje podjetniškega potenciala razvojen regije,
  • izboljšanje podpornega okolja za razvoj podjetništva,
  • splošni gospodarski razvoj regije.

Specifični cilji projekta: 
  • zagon novih podjetij,
  • identificiranje podjetniški idej,
  • ustvarjanje novih delovnih mest in zaposlovanje,
  • dvig nivoja podjetniškega znanja za zagon podjetij,
  • realizacija podjetniških idej.

Trajanje: 2020 - 2023

Podrobnejše informacije:
Financiranje: 
Naložbo financirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru »Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020«, prednostne osi »Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast«, v okviru izvajanja prednostne naložbe »Spodbujanje podjetništva, zlasti z omogočanjem lažje gospodarske izrabe novih idej in spodbujanjem ustanavljanja novih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji«, specifičnega cilja 1 »spodbujanje nastajanja in delovanja podjetij, predvsem start-up podjetij.«.

Naslov projekta: Vizija Pohorje 2030: Izboljšanje stanja traviščnih, vodnih in manjšinskih gozdnih habitatov ter zagotavljanje mirnih con na Pohorju – POHORKA.
Prijavitelj projekta: RRA Koroška, regionalna razvojna agencija za Koroško, d. o. o.
Projektni partnerji:
Območje izvajanja projekta: Koroška, Podravska in Savinjska razvojna regija
 
Obdobje trajanja projekta: 2019 – 2023
Vodja projekta: Jana Vauh Buhvald, RRA Koroška d. o. o.
E-pošta: jana.vauh@rra-koroska.si
 
 
Opis:
Prisotnost naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov ter živalskih in rastlinskih vrst na Pohorju je posledica prepleta naravnih danosti in človekovih dejavnosti v preteklosti. Za območje Pohorja je značilna silikatna podlaga, visok delež gozdov (75 %) in gosto nadzemno vodno omrežje, ki ohranja številna prehodna in visoka barja. Tako je ta prostor prepoznan kot naravovarstveno pomembno območje na državni in evropski ravni. Med drugim spada tudi v vseevropsko omrežje Natura 2000.
Na slemenih so se ohranila specifična, vrstno bogata travišča z navadnim volkom na silikatnih tleh s številnimi prehodi v resave, ki se zaradi opuščanja rabe zaraščajo. Ekstenzivna travišča v nižjem gričevnatem pasu, ki so habitat varovanih in ogroženih vrst, pa so podvržena vse bolj intenzivnim rabam prostora. Grožnjo in pritisk povečujejo stihijski razvoj in neuspešno upravljanje prostočasnih aktivnosti v naravi, še posebej vožnje z motornimi vozili, kar prispeva k fragmentaciji habitatov varovanih in ogroženih vrst. K temu prispevajo še slabo koordinirano upravljanje prostora, razdrobljeno sektorsko načrtovanje na državni ravni, odsotnost neposrednega nadzora v naravi in nezadostna ozaveščenost in informiranost obiskovalcev.
Projekt nadaljuje in nadgrajuje aktivnosti in dobre prakse že izvedenih projektov projektnih partnerjev na projektnem območju v preteklosti. Projekt naslavlja sedem kvalifikacijskih habitatnih tipov in šest kvalifikacijskih živalskih vrst v sklopih:
  • ukrepi obnove habitatov vezanih na gozdne habitatne tipe (bukovi gozdovi, barjanski gozdovi, kisloljubni smrekovi gozdovi, javorovi gozdovi),
  • ukrepi obnove habitatov vezanih na mokriščne habitatne tipe (aktivna visoka barja, prehodna barja),
  • ukrepi obnove habitatov vezanih na traviščne habitate (vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom),
  • ukrepi obnove življenjskega prostora naslovljenih vrst – alpski kozliček, veliki pupek, hribski urh, vejicati netopir, mali podkovnjak, divji petelin.
V projektu se bo dodatno pilotno izvajal neposreden nadzor v naravi, sanirali se bodo  odseki planinskih poti ter dopolnila in nadgradila  se bo interpretacija vsebin pohodnih poti ter centrov za obiskovalce na Rogli, Kopah in Treh Kraljih.
Novice:

Projekt: SIO RRA Koroška 2020-22 (Izvedba podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji v letih 2020-22)
 
Namen projekta: 
Izvajanje brezplačnih podjetniških podpornih storitev v okviru subjektov inovativnega okolja (SIO; gre za podjetniške inkubatorje in tehnološke parke), s čimer bo oblikovana uravnotežena programska podpora za zagon, rast in razvoj podjetij.
Ciljne skupine:
  • potencialni podjetniki (dijaki, študenti, brezposelni, zaposleni, ki želijo na samostojno podjetniško pot ipd.),
  • nova in obstoječa inovativna podjetja.
Cilji projekta: 
  • zagon novonastalih podjetij (s poudarkom na podjetjih s potencialom doseganja višje dodane vrednosti),
  • večja stopnja preživetja podjetij,
  • uspešnejša rast in razvoj obstoječih podjetij.
Aktivnosti projekta (brezplačne za vse ciljne skupine projekta): 
  • promocijsko-motivacijski dogodki,
  • informiranje in svetovanje,
  • tematski dogodki (delavnice, podjetniške šole...),
  • mentoriranje,
  • svetovanje ekspertov,
  • upravljanje in širitev portfelja ciljnih skupin,
  • dvig kompetenc SIO in sodelovanje.
Trajanje: 1. 1. 2020 - 31. 12. 2022
 
Podrobnejše informacije:
Financiranje: 
Aktivnosti v okviru projekta "SIO RRA Koroška 2020-22" sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, prednostne osi: 3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.
Spletni portal EU Skladi: http://www.eu-skladi.si/

Naslov projekta: Pilotni projekt za implementacijo prostorske in gradbene zakonodaje, področje 1 – zagotovitev podatkov za vzpostavitev prostorskega planiranja na regionalni ravni

Prijavitelj projekta: Geodetski inštitut Slovenije in Ministrstvo za okolje in prostor

Projektni partnerji: RRA Koroška d. o. o., RC Novo Mesto d. o. o., Idrijsko-Cerkljanska razvojna agencija d. o. o.

Območje izvajanja projekta: razvojne regije Koroška, Jugovzhodna Slovenija, Goriška

Obdobje izvajanja projekta: 2021–2022

Vodja projekta pri RRA Koroška: Peter Zajc

E-pošta: peter.zajc@rra-koroska.si

 

Opis:

V Sloveniji je bilo z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2) uvedeno regionalno prostorsko planiranje, ki pa se v praksi še ne izvaja. Z uvedbo regionalnega prostorskega planiranja na ravni razvojnih regij se želi na podlagi enotne uporabe razpoložljivih podatkov o prostoru spodbuditi načrtovanje trajnostnega in racionalnega razvoja. V okviru priprave regionalnih prostorskih planov (RPP) morajo država (resorji) in občine uskladiti zasnove prostorskih ureditev, dogovorjene rešitve pa morajo upoštevati pri nadaljnjem načrtovanju in pri izvedbi načrtovanih prostorskih ureditev. Konec leta 2021 je bil sprejet ZUreP-3, ki je rok za pripravo in sprejem regionalnih prostorskih planov prestavil v leto 2027.

 

RRA Koroška sodeluje v enem izmed sklopov pilotnega projekta pilotMOP, s katerim se želi:

  • poenotiti način priprave, vsebino in obliko RPP;
  • opredeliti terminske, kadrovske in finančne pogoje za pripravo RPP;
  • preizkusiti pripravo RPP z vidika sistemske uvedbe regionalnega prostorskega planiranja kot kontinuiranega procesa.

 

Rezultati projekta pilotMOP bodo lahko podlaga za sistematično uvedbo regionalnega prostorskega planiranja v Sloveniji.

 

                           

Projekt: SIO RRA Koroška 2018-19 (Izvedba podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji v letih 2018 in 2019)
 
Namen projekta: 
Izvajanje brezplačnih podjetniških podpornih storitev v okviru subjektov inovativnega okolja (SIO), s čimer bo oblikovana uravnotežena programska podpora za zagon, rast in razvoj podjetij.
Ciljne skupine:
  • potencialni podjetniki,
  • nova in obstoječa podjetja s potencialom rasti in razvoja.
Cilj projekta: 
  • zagon novonastalih podjetij (s poudarkom na start-up podjetjih oz. podjetjih s potencialom doseganja višje dodane vrednosti),
  • povečevanje stopnje preživetja novoustanovljenih podjetij,
  • uspešnejša rast in razvoj obstoječih podjetij.
Aktivnosti projekta: 
  • promocijsko-motivacijski dogodki,
  • informiranje in svetovanje,
  • tematski dogodki,
  • mentoriranje za potencialne podjetnike in obstoječa podjetja,
  • svetovanje ekspertov za obstoječa podjetja,
  • upravljanje in širitev portfelja ciljne skupine,
  • dvig kompetenc SIO in povezovanje.
Trajanje: 1.1.2018 - 31.12.2019
 
Podrobnejše informacije o aktivnostih projekta: www.mpik-koroska.si
Financiranje: 
Aktivnosti v okviru projekta SIO RRA Koroška 2018-19 sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020, prednostne osi: 3 Dinamično in konkurenčno podjetništvo za zeleno gospodarsko rast.
Spletni portal EU Skladi: http://www.eu-skladi.si/

Koroška@digital - Razvoj in digitalna promocija turistične ponudbe vodilne destinacije Koroška
Namen projekta »Razvoj in digitalna promocija turistične ponudbe vodilne destinacije« Koroška (koroska@digital) je bolj sistematično, ciljno usmerjeno in učinkovitejše komunicirati turistično destinacijo Koroška s pomočjo digitalnih orodij.
Projektne aktivnosti zajemajo:
- prenovo obstoječih in/ali vzpostavitev novih digitalnih komunikacijskih orodij ter prilagoditev vsebin za splet, družabna omrežja in druge digitalne komunikacijske kanale,
- oblikovanje vsebin za digitalno promocijo,
- izvedbo izobraževanj na področju digitalnega marketinga ter usposabljanj v podporo razvoju in trženju turističnih produktov,
- spletno oglaševanje na tujih trgih in zakup medijskega prostora v digitalnih kanalih,
- oblikovanje 5-zvezdičnih doživetij v skladu z odprtim pozivom STO za izvirne, edinstvene, pristne turistične produkte.
Trajanje: 01.05.2018 – 15.10.2019
Višina odobrenega prispevka (ESRR + sredstva državnega proračuna): 202.360,22 EUR
Projekt »Razvoj in digitalna promocija turistične ponudbe vodilne destinacije Koroška« (Koroška@digital) financirajo Evropska unija, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, Republika Slovenija in občine Koroške regije. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014-2020.

NaKult - Geološko pohodno doživetje v Geoparku Karavanke
Cilj projekta je zastaviti in uveljaviti celovito strategije za valorizacijo, ponazoritev in izboljšanje zavedanja o bogati geodiverziteti Geoparka. Da bi ta cilj lahko dosegli, načrtujemo skupen razvoj in opremo daljinske geo-pohodniške poti okrog Geoparka Karavanke. Ta bo omogočila znatno izboljšanje ozaveščenosti o geo- in biodiverziteti. Posamezne etape, ki bodo pripravljene in predstavljene glede na lokalne vsebinske posebnosti, bodo združene v daljinsko pohodniško pot kot skupen produkt. Na in ob poti bodo urejeni majhni interpretacijski moduli - za različne ciljne skupine- ter različni programi in ponudbe. Ustvarjene bodo atraktivne izhodiščne točke in enoten sistem vodenja, ki bodo omogočili daljinsko pohodniško pot. Za posredovanje geodiverzitete kot tudi ostalih kulturnih in naravnih posebnosti na poti, so potrebni usposobljeni vodniki, ki jih bomo usposobili v okviru lastnega Geopark izobraževanja o čezmejnih posebnostih, na podlagi dobro pripravljenih strokovnih podlag. Vse ključne informacije bodo posredovane z ustreznimi informacijskimi orodji. Dodatno bomo razvili posebne skupinske ponudbe, predvsem za šole v obliki Geopark doživljajskih kampov. Celoten produkt bo organiziran v okviru organizacijske oblike Geoparka Karavanke z njegovimi partnerji kot lastno upravljavsko orodje geodiverzitete.
Trajanje: 1.5.2018 – 30.4.2021
 
Odobreni prispevek ESRR: 1.624.332,55 EUR
Vodilni partner projekta je Delovna skupnost Geopark Karavanke (ARGE Geopark Karawanken), projektni partnerji pa RRA Koroška - Regionalna razvojna agencija za Koroško regijo, S Geopark Karavanke Občina Črna na Koroškem, Občina Prevalje, Občina Ravne na Koroškem, Občina Dravograd, Kulturni dom Pliberk in Zavod RS za varstvo narave.
NaKult je projekt čezmejnega sodelovanja, ki se izvaja v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija v programskem obdobju 2014-2020 in je sofinanciran s sredstvi Evropske unije, iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, ter s sredstvi Dežele Koroške. 
Več informacij o projektu je na voljo na http://www.geopark-karawanken.at/slo/ ali pri projektnih partnerjih.
Več informacij o programu Interreg V-A Slovenija-Avstrija 2014-2020 najdete na www.si-at.eu .

Obdobje izvajanja projekta: 2017–2020

Program sofinanciranja projekta: Evropski sklad za regionalni razvoj 2014–2020 (program Interreg Srednja Evropa)

Višina ESRR sofinanciranja projekta: 1.935.028 €, od tega za RRA Koroška 208.510 €

Projektno partnerstvo: Saxon State Ministry for Economic Affairs, Labour and Transport (DE) – vodilni partner, Transport Association Upper Lusatia/Lower Silesia (DE), Office of the Carinthian Government Department 7 Competence Center of economic law and infrastructure (AT), Transport Association Carinthia (AT), Lower Silesia – Marshal`s Office of Lower Silesia (PL), Municipality of Boleslawiec (PL), KORID LK, spol. s r.o. (CZ), Regional Development Agency for Koroška region (SI), Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts (SI)

Več informacij: mag. Peter Zajc (peter.zajc@rra-koroska.si)

Uradna spletna stran projekta: http://www.interreg-central.eu/Content.Node/TRANS-BORDERS.html

Evropska unija ima razvejano osrednje TEN-T prometno omrežje. Kljub temu obstajajo regije ali deli regij, ki jim je dostop do osrednjega prometnega omrežja otežen. Za srednjo Evropo velja, da so takšna območja v matičnih državah večkrat robna in obmejna. Hkrati za ta območja praviloma velja, da je javni potniški promet slabo razvit.

RRA Koroška je skupaj z osmimi drugimi institucijami iz Nemčije, Poljske, Češke, Avstrije in Slovenije uspela pridobiti sredstva Evropskega sklada za regionalni razvoj za izvajanje projekta TRANS-BORDERS. V treh letih sodelovanja se bodo aktivnosti izboljšanja javnega potniškega prometa osredotočale na skupne težave dveh robnih in obmejnih območij v srednji Evropi. Eno pilotno območje je tromeja med Nemčijo, Poljsko in Češko ter drugo območje med Koroško regijo v Sloveniji ter južnim delom avstrijske dežele Koroška.

Program Interreg Srednja Evropa je program kohezijske politike EU, ki podpira transnacionalno čezmejno sodelovanje ter sodelovanje javnih in zasebnih organizacij v srednji Evropi. V obdobju 2014–2020 je za izvajanje programa namenjenih 246 milijonov € Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Icon

Financing model for cross border passenger transport Carinthia - Koroška

1 file(s) 603.69 KB
Download

Icon

Čezmejna mobilnost med Koroško regijo in južno avstrijsko Koroško: predstavitev projekta TRANS-BORDERS (strokovni članek)

1 file(s) 1.71 MB
Download

Icon

Zgibanka S kolesom na Vlak / With a bicycle on the train

1 file(s) 9.25 MB
Download

Medijske objave

Novice o projektu na spletni strani RRA Koroška:

3. 8. 2017: Pričel se je projekt TRANS-BORDERS

26. 10. 2017: Proga z neizkoriščenim potencialom

25. 4. 2018: Na posvetu o 3. razvojni osi smo predstavili projek TRANS-BORDERS

26. 4. 2018: Srečanje partnerjev projekta TRANS-BORDERS in ogled dobre prakse čezmejnega vlaka MICOTRA v Beljaku

25. 5. 2018: Srečanje partnerjev projekta TRANS-BORDERS v Liberecu

30. 6. 2018: Novinarska konferenca v Pliberku ob otvoritvi sobotnega vlaka 2018

Mediji v Sloveniji o projektu:

3. 9. 2017, STA: S čezmejnim projektom do izboljšanja potniškega prometa na Koroškem

20. 4. 2018, IZS video portal: Čezmejna mobilnost med Koroško regijo v Sloveniji in južno avstrijsko Koroško – predstavitev projekta TRANS-BORDERS (prvi del), https://www.youtube.com/watch?v=x95l4SOPklQ, (drugi del), https://www.youtube.com/watch?v=Xe5UXWlbxy4

12. 5. 2018, MMC RTV SLO: Kolesarjenje po Koroški - letos s kolesarskimi vlaki vse do Pliberka

19. 5. 2018, ORF: Züge verbinden Alpen-Adria-Raum, http://kaernten.orf.at/news/stories/2913678/

12. 6. 2018, MMC RTV SLO: Deset kilometrov novih poti za kolesarje ob Dravi

29. 6. 2018, krone.at: Ausbau im Radtourismus: Mehr Züge für Urlauber, https://www.krone.at/1731732

30. 6. 2018, Večer: Sobotni kolesarski vlak letošnje poletje od Maribor do Pliberka, https://www.vecer.com/sobotni-kolesarski-vlak-letosnje-poletje-od-maribora-do-pliberka-6509996

30. 6. 2018, ORF: Mehr Züge für Radtouristen, http://kaernten.orf.at/news/stories/2921969/

30. 6. 2018, STA: Sobotni kolesarski vlak za oživljanje čezmejnega prometa in turizma na Koroškem, https://krog.sta.si/2530470/sobotni-kolesarski-vlak-za-ozivljanje-cezmejnega-prometa-in-turizma-na-koroskem

30. 6. 2018, maribor24.si: S kolesom na vlak iz Maribora proti avstrijski Koroški in naprej, https://maribor24.si/lokalno/foto-s-kolesom-na-vlak-iz-maribora-poti-avstrijski-koroski-in-naprej/

2. 7. 2018, Koroške novice: "Kolesarski sobotni vlak med Pliberkom in Mariborom, https://www.koroskenovice.si/novice/kolesarski-sobotni-vlak-med-pliberkom-in-mariborom-bo-vozil-tudi-to-poletje/

28. 4. 2019, Delo:  Nakupovalni avtobus je šel v pozabo. Prihaja kolesarski!, https://www.delo.si/novice/slovenija/nakupovalni-avtobus-je-sel-v-pozabo-prihaja-kolesarski-173862.html

1. 5. 2019, Večer: Štrekna bus: prevoz koles je brezplačen, https://www.vecer.com/strekna-bus-prevoz-koles-je-brezplacen-10002828

2. 5. 2019, Delo: Štrekna bus in poletni kolesarski vlak, https://www.delo.si/polet/strekna-bus-in-poletni-kolesarski-vlak-183566.html

3. 5. 2019, Dnevnik: Štrekna bus je novost ob kolesarski poti na Koroškem, https://www.dnevnik.si/1042884948

Obdobje izvajanja: 2014–2018.

Program sofinanciranja: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo v okviru Programa spodbujanja konkurenčnosti Maribora s širšo okolico v obdobju 2013–2018 (instrument 3: Spodbujanje podjetniške dejavnosti in ustvarjanje novih delovnih mest, razdelek 2: Podjetno v svet podjetništva).
Projektno partnerstvo: RRA Koroška (za območje Koroške regije: občine Podvelka, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju) in Mariborska razvojna agencija (za območje Štajerske regije).
Cilji in namen projekta:
Podjetno v svet podjetništva za problemsko območje (PVSP za problemsko območje) je model podjetniškega usposabljanja, v okviru katerega brezposelne osebe, ki ustrezajo pogojem vključitve, v 4 mesecih razvijejo in realizirajo svojo podjetniško idejo. To se doseže z nudenjem podjetniških usposabljanj, mentorstva in ostalih podpornih aktivnosti.
Vključijo se lahko brezposelne osebe (ne glede na starost in stopnjo izobrazbe) s problemskega območja, kamor spadajo občine Podvelka, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju. Cilj je, da udeleženci po končanem usposabljanju ustanovijo lastno podjetje in se v njem zaposlijo, se samozaposlijo ali pa najdejo rešitev obliki zaposlitve pri drugem delodajalcu.
Namen projekta PVSP za problemsko območje je tako zagon novih podjetij, ustvarjanje novih delovnih mest in zmanjšanje brezposelnosti na območju občin Podvelka, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju.V projekt je istočasno vključeno 10 udeležencev, ki z vključitvijo pridobijo: 

  • 4-mesečno zaposlitev s polnim delovnim časom na RRA Koroška d. o. o.,
  • kvalitetna podjetniška usposabljanja (področja: razvoj poslovne ideje, raziskava trga, marketing, javno nastopanje, finance in davki, ustanovitev podjetja, poslovni načrt, CGP idr.),
  • individualna svetovanja s strani strokovnjakov za podjetništvo,
  • stalno prisotnost in pomoč mentorjev, ki udeležence spremljajo in jim pomagajo pri realizaciji poslovnih idej,
  • mreženje z uspešnim podjetniki,
  • delo s somišljeniki po principu coworkinga,
  • vsakodnevno pridobivanje praktičnih podjetniških izkušenj z opravljanjem aktivnosti na terenu.
Vključitev:

Vsi zainteresirani, ki izpolnjujejo pogoje, se lahko v projekt vključijo prek javnega poziva, ki je objavljen vsake 4 mesece na spletni strani RRA Koroška.
V okviru programa je do leta 2018 predvidena vključitev 109. oseb iz občin Podvelka, Radlje ob Dravi in Ribnica na Pohorju.

FB stran projekta:
Dodatne informacije: 
  • Jure Knez, vodja projekta in notranji mentor - jure.knez@rra-koroska.si / 059 085 186
  • Tjaša Havnik, notranja mentorica - tjasa.havnik@rra-koroska.si / 059 085 183

EUfutuR: Prihodnost Evropa – Identiteta, internacionalizacija in institucionalizacija – Geopark Karavanke
 
Obdobje izvajanja: 1. 7. 2016 – 30. 6. 2019
 
Odobreni prispevek ESRR: 614.963,62 EUR
 
Vodilni partner projekta je Delovna skupnost Geopark Karavanke, projektni partnerji pa RRA Koroška - Regionalna razvojna agencija za Koroško regijo, Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, OE Maribor in Društvo Kulturni dom Pliberk/Bleiburg.
 
Več informacij o projektu je na voljo na http://www.geopark-karawanken.at/slo/ ali pri projektnih partnerjih:
 
DS Geopark Karavanke (kontaktna oseba: mag. Gerald Hartmann, gerald.hartmann@geopark-karawanken.at)
 
Projektni partnerji:
UNESCO globalni Geopark Karavanke obsega območje 14 občin na obmejnem območju med Slovenijo in Avstrijo. 5 jih leži na slovenski (Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Ravne na Koroškem, Dravograd), 9 pa na avstrijski strani (Feistritz ob Bleiburg/Bistrica nad Pliberkom, Gallizien/Galicija, Globasnitz/Globasnica, Bleiburg/Pliberk, Zell/Sele, Neuhaus/Suha, Bad Eisenkappel/Železna Kapla, Sittersdorf/Žitara vas, Lavamünd/ Labot). Vse odlikuje izjemno bogata geološka dediščina.
 
Cilji Geoparka Karavanke so ozaveščanje, informiranje in izobraževanje o geološki in drugi naravni in kulturni dediščini v Geoparku Karavanke, turistični razvoj in čezmejno sodelovanje. Omenjenim ciljem Geopark Karavanke sledi tudi pri izvajanju novega projekta EUfutuR: Prihodnost Evropa - Identiteta, Internacionalizacija in Institucionalizacija - Geopark Karavanke, s katerim želimo:
  • Okrepiti bilateralno sodelovanje med prebivalci in jih aktivno vključiti v dejavnosti Geoparka Karavanke.
  • Izboljšati prepoznavnost in mednarodno uveljaviti Geopark Karavanke skozi dejavnosti UNESCO mreže geoparkov.
  • Prilagoditi upravljavsko organiziranost Geoparka Karavanke za učinkovitejši razvoj čezmejne regije, v obliki Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS).
 
EUfutuR je projekt čezmejnega sodelovanja, ki se izvaja v okviru Programa sodelovanja Interreg V-A Slovenija-Avstrija v programskem obdobju 2014-2020 in je sofinanciran s sredstvi Evropske unije - iz Evropskega sklada za regionalni razvoj - ter s sredstvi Dežele Koroške.
 
 
Več informacij o programu Interreg V-A Slovenija-Avstrija 2014-2020 najdete na www.si-at.eu .

Obdobje izvajanja: 2012 –
 
Program sofinanciranja: /
 
Projektno partnerstvo: RRA Koroška, Zavod za turizem Maribor-Pohorje, Mariborska razvojna agencija, Znanstvenoraziskovalno središče Ptuj, Zavod RS za varstvo narave.
 
Več informacij: uros.rozman@rra-koroska.si.
 
Ena reka. Ena zgodba. Skupna zgodba narodov ob reki Dravi. Dravska kolesarska pot. 150 km v Sloveniji. Skupna zgodba dveh slovenskih regij – Koroške in Podravske.
 
Daljinske kolesarske poti so lahko dober turistični proizvod, ki v posameznih, kolesarsko razvitejših evropskih okoljih že nekaj časa pomenijo enega od integralnih turističnih proizvodov; s konceptom trajnostne mobilnosti pa dosegajo pozitivne učinke na zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, lokalno in regionalno gospodarstvo ter na fizično in psihično zdravje posameznic in posameznikov ter s tem na zmanjševanje stroškov javne zdravstvene blagajne.
 
Dravska kolesarska pot kot najpomembnejša mednarodna daljinska kolesarska povezava v Sloveniji povezuje Koroško in Podravsko regijo. Lahko je spodbujevalec turističnega razvoja v lokalnih skupnostih ob poti ter hkrati spodbujevalec razvoja drugih inovativnih produktov in storitev, spodbuja tudi razvoj podeželja in trajnostne mobilnosti.
 
Že leta 2002 je bilo v Lienzu v Avstriji srečanje predstavnikov treh držav, Italije, Avstrije in Slovenije, katerega namen je bil, da se podpiše namere za vzpostavitev kolesarske povezave med tremi državami. Poudarjena je bila želja po enotnosti, v prizadevanjih in promoviranju kot celote.
 
Aktivnosti na državni ravni v Republiki Sloveniji so pri načrtovanju in realizaciji Dravske kolesarske poti v Sloveniji zastale, zato so Regionalna razvojna agencija za Koroško, Mariborska razvojna agencija in Znanstvenoraziskovalno središče Ptuj prevzele pobudo in bile med soorganizatorji posveta Daljinske kolesarske poti – priložnosti za trajnostni razvoj Slovenije. Ta je leta 2012 potekal v Mariboru. Eden od rezultatov posveta je bil podpis pisma o nameri po sodelovanju pri vzpostavitvi integralnega turističnega produkta Dravska kolesarska pot – podpisale so ga direktorice in direktorji treh regionalnih razvojnih agencij ter županje in župani 21. občin. S pismoma podpore sta produkt podprla tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter posebej Direktorat za turizem in internacionalizacijo.
 
Prizadevanja so bila nadgrajena v letu 2014, ko je Uroš Rozman izdelal magistrsko delo z naslovom "Prostorska umestitev Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob Dravi", za katerega je prejel študentsko Prešernovo nagrado. S celovitim načrtovanjem in upoštevanjem že obstoječe infrastrukture ter javnih, gozdnih in poljskih poti je v delu prikazal učinkovitejši, hitrejši in predvsem finančno ugodnejši način umeščanja daljinskih kolesarskih poti.
 
Novembra 2014 je bila ustanovljena neformalna »Skupina za Dravo« (predstavniki občin, razvoja, upravljavcev in nevladnih organizacij), kot produkt projekta SEE River, ki je projekt Dravske kolesarske poti ter trajnostnega upravljanja porečja reke Drave izpostavil kot najbolj celovit in realen projekt ob reki Dravi. Spomladi 2015 je skupina organizirala 4 predstavitve projekta, ki so bile namenjene občinam, soglasodajalcem in zainteresirani javnosti.
 
Zadnja med predstavitvami je potekala konec maja 2015 v Drava Centru, kjer je RRA Koroška, skupaj z Zavodom za turizem Maribor-Pohorje, predstavila predlog projekta Prostorska umestitev in vodenje/koordinacija postopkov za ureditev/izgradnjo dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob Dravi v okviru širših prizadevanj za upravljanje porečja reke Drave. Udeleženci, predstavniki občin ter soglasodajalcev (DRSI, ZRSVN, Slovenske železnice, DEM), so projekt podprli ter sprejeli naslednje sklepe:
  • organizira se ožja delovna skupina (predstavniki občin (5 občin), 3 razvojnih agencij in Zavoda za turizem);
  • v roku tedna dni se pripravi pismo o nameri/dogovor, s katerim se vsi sodelujoči zavežejo k njenemu uresničevanju;
  • v roku dveh tednov se pripravi finančni predlog vodenja projekta, kot delo dogovora med občinami in člani ožje delovne skupine.

Junija 2015 je 18 občin ob reki Dravi (Dravograd, Muta, Vuzenica, Radlje ob Dravi, Podvelka, Lovrenc na Pohorju, Selnica ob Dravi, Ruše, Maribor, Miklavž na Dravskem polju, Starše, Hajdina, Ptuj, Markovci, Gorišnica, Ormož, Središče ob Dravi), 3 razvojne agencije (RRA Koroška, MRA, ZRS Bistra) in Zavod za turizem Maribor – Pohorje podpisalo dogovor o podpori projektnega predloga "Prostorska umestitev in vodenje/koordinacija postopkov za ureditev/izgradnjo Dravske kolesarske poti med Dravogradom in Središčem ob dravi v sklopu projekta trajnostno upravljanje porečja reke Drave." Projekt je sestavljen iz izvedbenega in upravljavskega dela. Izvedbeni del sestavlja predvsem dokončna uskladitev predloga trase z vsemi občinami in soglasodajalci. Sledi priprava skupnega projekta, DIIP (vključitev v NRP DRSI) ter vse potrebne dokumentacije, na odsekih, kjer bo le ta potrebna. Nato se opredeli možne vire financiranja. Ob vzpostavitvi trase sledi upravljavski del, ki sestavlja navezovanje trase na lokalne turistične produkte in ponudnike, postavitev informacijske infrastrukture, oblikovanje integralnega turističnega produkta destinacije ter oblikovanje turistične znamke reke Drava.

Kliknite za ogled videa >>
 

Obdobje izvajanja je bilo: 2014–2015.
 
Program sofinanciranja je bil: Program finančnega mehanizma EGP 2009–2014.
 
Projektno partnerstvo je bilo: Zavod za gozdove Slovenije (vodilni partner), Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, RRA Koroška, Občina Zreče, Občina Ribnica na Pohorju.
 
Več informacij: mag. Peter Zajc, peter.zajc@rra-koroska.si.
 
Danes so gozdarstvo in prostočasne aktivnosti poglavitne človekove dejavnosti na površju Pohorja – primeren prostor zanje  je na naravovarstveno pomembnem delu Pohorja. Prisotnost naravovarstveno pomembnih habitatnih tipov ter živalskih in rastlinskih vrst na Pohorju je posledica prepleta naravnih danosti in človekovih dejavnosti v preteklosti. Tako je ta prostor prepoznan kot naravovarstveno pomembno območje na državni in evropski ravni – med drugim spada v vseevropsko omrežje Natura 2000. Številni interesi na omejenem območju terjajo aktivno upravljanje in usklajevanje. Cilj projekta SUPORT je bil, da se doseže učinkovitejše upravljanje in spremljanje stanja območij Natura 2000, in sicer z iskanjem rešitev za bolj trajnostni razvoj Pohorja. To bi hkrati zagotavljalo izboljšanje stanja naravovarstveno visoko vrednih območij in razvoj prostočasnih aktivnosti v naravi.
 
Specifični cilji projekta so bili:
  • izboljšati stanje mokrišč, travniških habitatnih tipov in varovalnih gozdov v projektnem območju;
  • pridobiti podatke o stanju in razširjenosti 5. neznanih ptičjih vrst na Pohorju;
  • povečati površine tarčnih habitatnih tipov in habitatov tarčnih vrst z ustreznim upravljanjem;
  • uskladiti interese na projektnem območju;
  • vzpostaviti sistemski model upravljanja na območjih z visoko biotopsko vrednostjo;
  • vključiti naravovarstvene usmeritve v strateške dokumente sektorjev.

Območje izvajanja projekta je obsegalo 25.733 ha površin v območjih Natura 2000. Sega na območja dvanajstih občin, treh območnih enot Zavoda za gozdove Slovenije, dveh območnih enot Zavoda RS za varstvo narave in treh regionalnih razvojnih agencij.Več o projektu na spletni strani www.projektipohorja.si.

Obdobje izvajanja je bilo: 2013–2015.
 
Program sofinanciranja je bil: Evropski sklad za regionalni razvoj.
 
Projektno partnerstvo je bilo:
  • RRA Koroška (nosilni upravičenec), Občina Dravograd, Občina Mislinja, Občina Ribnica na Pohorju in MO Slovenj Gradec (sofinancerji javnega dela projekta).

Več informacij: mag. Peter Zajc, peter.zajc@rra-koroska.si.

 
Z izvajanjem projektnih aktivnosti smo želeli graditi na rezultatih preteklih projektov na območju Pohorja, kot so NATREG, WETMAN in ALPA. Pri razvoju in nadgradnji rekreacijskih in turističnih poti smo strmeli k vrednotam in izjemnosti narave in območij Natura 2000 na zahodnem Pohorju ter s tem k izgradnji skupnosti, kjer bodo naravne vrednote dojete kot skupno dobro in dejanski potenciali razvoja.
 
Med drugim smo:
    • zasnovali in vzpostavili Tematsko pohodno pot Kope z informacijsko in interpretacijsko infrastrukturo iz koroške smreke in pohorskega kamna – ta poteka med Grmovškovim domom in Ribniško kočo; dodatno smo prenovili kompletno signalizacijo planinske poti med Kaštivskim sedlom in Ribniškim jezerom;
    • zasnovali in obnovili signalizacijo gorskokolesarskih poti na Ribniškem Pohorju – z lesenimi nosilnimi stebri kažipotov iz koroške smreke;
    • zasnovali in postavili informacijsko in interpretacijsko infrastrukturo iz koroške smreke in pohorskega kamna: ob Dravski kolesarski poti (ob Dravograjskem jezeru in Dvorcu Bukovje) ter kolesarski poti po Mislinjski dolini (v Slovenj Gradcu, Tomaški vasi in v Mislinji);
    • zasnovali in izvedli večdnevno 20-urno izobraževanje o trajnostnem turizmu in varovanju narave – kot dopolnilno izobraževanje lokalnih turističnih vodnikov;
    • v letih 2015 zasnovali in izvedli t. i. Pohorijado – dan promocije smučarskega pohodništva na Pohorju;
    • zasnovali in izdelali promocijski material, med drugim
  • 12-minutno multivizijo Pohorju in dve krajši multiviziji o Pohorju in Dravograjskem jezeru;
  • zgibanko z zemljevidom o Tematski pohodni poti Kope;
  • turistični zemljevid zahodnega Pohorja;
  • posodobili in ponovno izdali turistični zemljevid Koroške;
  • ponatisnili brošuro Geološki zakladi Pohorja.
Objave o projektu v medijih:

Obdobje izvajanja: 2013–2015.
 
Program sofinanciranja: Evropski socialni sklad ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
 
Projektno partnerstvo: RRA Koroška, RCR Zagorje d. o. o. (vodilni partner), RRA Mura, RRA Posavje, RRA Severna Primorska, RRA Notranjsko-kraška regija, RRA Ljubljanska urbana regija, RC Novo mesto, ASR - RA Savinjska regija, BSC Kranj – poslovno podporni center, RRC Koper, Mariborska razvojna agencija.
 
Cilji in namen projekta: 
Podjetno v svet podjetništva (v nadaljevanju PVSP) je program podjetniškega usposabljanja, v okviru katerega brezposelne osebe, ki ustrezajo pogojem vključitve, v 4 mesecih razvijejo in realizirajo svojo podjetniško idejo. To se doseže z nudenjem podjetniških usposabljanj, mentorstva in ostalih podpornih aktivnosti. Cilj je, da udeleženci po končanem usposabljanju ustanovijo lastno podjetje in se v njem zaposlijo, se samozaposlijo ali pa najdejo rešitev obliki zaposlitve pri drugem delodajalcu.
 
Namen projekta PVSP je tako zagon novih podjetij, ustvarjanje novih delovnih mest in zmanjšanje brezposelnosti med visokoizobraženimi mlajšimi osebami.
 
Projekt je v letih 2013–2015 potekal po celi Sloveniji. V vsaki od 12. slovenskih regij je bilo v tem obdobju vključenih 50 oseb (v Zasavju 60); skupno to pomeni 610 visokoizobraženih brezposelnih mladih.
 
Potek dela:
V posamezno skupino je bilo naenkrat vključenih 10 udeležencev, ki so z vključitvijo pridobili: 
  • 4-mesečno zaposlitev s polnim delovnim časom na RRA Koroška d. o. o.,
  • kvalitetna podjetniška usposabljanja (področja: razvoj poslovne ideje, raziskava trga, marketing, javno nastopanje, finance in davki, ustanovitev podjetja, poslovni načrt, CGP idr.),
  • individualna svetovanja s strani strokovnjakov za podjetništvo,
  • stalno prisotnost in pomoč mentorjev, ki udeležence spremljajo in jim pomagajo pri realizaciji poslovnih idej,
  • mreženje z uspešnim podjetniki,
  • delo s somišljeniki po principu coworkinga,
  • vsakodnevno pridobivanje praktičnih podjetniških izkušenj z opravljanjem aktivnosti na terenu,
  • 3.500 € nagrade ob ustanovitvi podjetja (samo udeleženci, ki so bili vključeni v letu 2014).
Predstavitev udeležencev:
 
 
FB stran projekta: 
 
 
Dodatne informacije: 

Obdobje izvajanja je bilo: 2014–2015.
 
Program sofinanciranja je bil: Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR).
 
Projektno partnerstvo je bilo: RRA Koroška (koordinator), MO Slovenj Gradec (nosilni upravičenec), Občina Dravograd, Občina Radlje ob Dravi, Občina Ravne na Koroškem (sofinancerji javnega dela projekta).
 
Več informacij: Urška Krajnc, urska.krajnc@rra-koroska.si.
 
Z vzpostavitvijo Mrežnega podjetniškega inkubatorja Koroška, postavljenega v štirih koroških občinah na šestih lokacijah, je delno že prišlo do izboljšanja infrastrukturnih oz. prostorskih pogojev za mlada (inovativna) podjetja, ki jim v fazi ustanavljanja in začetne rasti to pomeni bistveno spodbudo in večje možnosti preživetja. 
 
Mrežni podjetniški inkubator Koroška (III. faza s podpornimi aktivnostmi), je poleg vzpostavitve dodatne prostorske infrastrukture inkubatorja na treh lokacijah (MPIK2 Dravograd, MPIK2 Ravne (II. faza) in MPIK2 Slovenj Gradec), vključeval tudi vsebinsko nadgradnjo prostorske infrastrukture – t. i. »podporne aktivnosti«, katerih skupni cilj je, da se dvigne podjetniške aktivnosti in podjetniško kulturo ter podpre potencialna in obstoječa podjetja v vseh fazah razvoja. 
Z infrastrukturnimi pogoji na eni in vsebinskimi podpornimi storitvami na drugi strani se tako vzpostavlja ustrezno podporno okolje za razvoj podjetništva, ki je eno od osnovnih gonil zaposlovanja, ustvarjanja novih delovnih mest, inovacij, sprememb, konkurenčnosti in gospodarske rasti Koroške regije.
 
Več na spletni strani www.mpik-koroska.si.

Projekt Geopark – vzpostavitev čezmejnega geoparka med Peco in Košuto – je bil izveden in finančno podprt s sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007–2013. Vodilni partner projekta je bila družba Podzemlje Pece. V vlogi projektnih partnerjev so sodelovali še Regionalmanagement Kärnten, Obir Tropfsteinhöhlen,  Zavod RS za varstvo narave, Koroški pokrajinski muzej, občine Črna na Koroškem, Mežica, Prevalje, Globasnica, Bistrica nad Pliberkom in Sele ter RRA Koroška. Vloga slednje je bila pomoč slovenskim partnerjem pri administrativnem vodenju in spremljanju projekta, kot tudi podpora pri izvajanju projektnih aktivnosti v vseh delovnih razdelkih.
 
Namen projekta je bil: vzpostaviti čezmejni geopark; s čezmejnim koordiniranjem in upravljanjem spodbujati trajnostno rabo geoloških naravnih danosti in prispevati k njihovemu ohranjanju; intenzivirati čezmejno sodelovanje; izboljšati prepoznavnost ter spodbujati trajnostni razvoj na obravnavanem območju, predvsem s pomočjo »geoturizma« in »geoizobraževanja«. 
 
Specifični cilji projekta so bili:
  • čezmejno povezati ključne naravovarstvene, kulturne, izobraževalne, turistične in druge pomembne institucije z lokalne, regionalne in deželne oz. nacionalne ravni ter organe lokalne samouprave z območja Geoparka – spodbujati dialog med njimi in z lokalnim prebivalstvom, 
  • pripraviti strokovne podlage, ki bodo osnova za kandidaturo za vključitev v evropsko mrežo Geoparkov pod okriljem UNESCA (EGN) in bodo opredelile bodoče upravljanje Geoparka,
  • vzpostaviti osnovno podporno infrastrukturo Geoparka, namenjeno kakovostnemu posredovanju informacij in privlačni predstavitvi izbranih geoloških naravnih danosti,
  • izdelati komunikacijski načrt, celostno grafično podobo, pripraviti predstavitvena orodja in izvesti dogodke za informiranje in osveščanje ciljnih javnosti,
  • vzpostaviti organizacijsko platformo, ki bo po končanem projektu skrbela za bilateralno izvajanje aktivnosti upravljanja.
Vsi zastavljeni cilji projekta so bili doseženi oz. preseženi. Geopark Karavanke je bil, kot prvi na območju Slovenije, sprejet v Evropsko in globalno mrežo geoparkov, pod okriljem UNESCA. Geopark Karavanke danes zajema območje 14. občin z obeh strani meje, ki so formalno povezane in delujejo v organizacijski obliki čezmejne delovne skupnosti. Kot vzorčni primer dobrega čezmejnega sodelovanja je soliden temelj za nadaljnje nadgradnje obstoječih oblik sodelovanja in izkoriščanje skupnih razvojnih priložnosti.
 
RRA Koroška formalno ni članica delovne skupnosti, nudi pa ji strokovno pomoč pri načrtovanju in izvajanju razvojnih aktivnosti.
 
Več informacij o Geoparku Karavanke: www.geopark.si. 
 
Informacije v zvezi z Geoparkom Karavanke na RRA Koroška: Primož Vodovnik, primoz.vodovnik@rra-koroska.si.

Obdobje izvajanja: 2005 – 2016 

Program sofinanciranja: / 
Projektno partnerstvo: RRA Koroška (nosilec projekta – organizator festivala); Občina Dravograd; Občina Radlje ob Dravi; Občina Ravne na Koroškem; MO Slovenj Gradec (financerji projekta); Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Dravograd; Javni zavod ŠKTM za šport, kulturo, turizem in mladino Radlje ob Dravi; Kulturni dom Slovenj Gradec; Zavod za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne na Koroškem (prireditelji). 
Več informacij: Urška Krajnc, urska.krajnc@rra-koroska.si. 
»Koroško kulturno poletje« je poletni festival, ki je potekal vse od leta 2005 do 2016, v času od junija do septembra. Postal je nepogrešljiv del kulturne ponudbe poletne Koroške. RRA Koroška je kot organizator v sodelovanju s prireditelji posameznih občin pripravila pester program prireditev, ki so bile primerne za vse okuse in starostne skupine. Prireditelji so kulturni program zapolnili z lokalnimi in regijskimi izvajalci, v program pa so redno vključevali tudi mednarodno znane goste. 
Osnovni cilji projekta so bili: poenotiti kulturni prostor občin Koroške regije; vzpostaviti sodelovanje na področju kulture med kulturnimi središči v regiji; dvigniti raven kulturnih prireditev na celotnem območju regije; vzpostaviti regionalni institucionalni okvir na področju kulturnih prireditev; povečati zanimanje prebivalstva za obisk kulturnih prireditev ter oživiti stara mestna jedra.

Obdobje izvajanja: 2014 – 
 
Program sofinanciranja: /
 
Projektno partnerstvo: RRA Koroška d. o. o. (koordinator), Kolesarska zveza Slovenije, KGK Volja – Slovenski gorniški klub Skala, Regionalna destinacijska organizacija Gorenjska, LTO Sotočje Tolmin in Kobarid, LTO Bovec, Zavod za turizem Maribor-Pohorje, Pohodništvo in kolesarjenje GIZ, Združenje slovenskih žičničarjev GIZ, Zavod Aliansa, Zbornica gorskih centrov, Gospodarska zbornica Slovenije, Soča festival d. o. o., Zavod Tovarna trajnostnega turizma, Ljubljana, ŠTD Ojstra rida.
 
Več informacij: mag. Peter Zajc, peter.zajc@rra-koroska.si.
 
Enajst slovenskih organizacij s področja kolesarstva in turizma, ki so februarja 2014 podpisale pismo o skupnem interesu po usklajenem in celovitem delovanju za načrtni razvoj gorskega kolesarstva in kolesarjenja, razvoj gorskokolesarskih poti, izobraževanja in usposabljanja gorskih kolesarjev ter za spodbujanje priprave strokovne in znanstvene literature s tega področja v Sloveniji, je julija 2014 pristopilo k formalnemu organiziranju v obliki konzorcija. Trenutno konzorcij odprimopoti.si združuje že 14 organizacij.
 
Več na spletni strani www.odprimopoti.si in na socialnem omrežju www.facebook.com/odprimopoti.si.

Obdobje izvajanja: 2014 – 
 
Program sofinaciranja: /
 
Projektno partnerstvo: RRA Koroška, Ministrstvo za infrastrukturo, občine Koroške regije.
 
Več informacij: mag. Peter Zajc, peter.zajc@rra-koroska.si.
 
Evropski teden mobilnosti vsako leto poveže na tisoč evropskih mest v prizadevanjih za bolj trajnostne načine mobilnosti. 
 
Leta 2013 je bila Koroška regija edina od 12. regij v Sloveniji brez predstavnika pri organizaciji Evropskega tedna mobilnosti (ETM). Zato je RRA Koroška v letu 2014 
pristopila k spodbujanju koroških občin za sodelovanje v ETM. V letu 2014 se je za sodelovanje odločilo 7 občin, v letu 2015 9, v letu 2016 6, v letu 2017 pa jih bo 7. RRA Koroška koordinira pripravljalna in usklajevalna srečanja pri pripravi dogodkov v posameznih občinah, daje pobude in ideje, organizira regijske dogodke in skrbi za skupno komuniciranje z javnostjo in mediji. 
 
Nacionalni koordinator ETM v Sloveniji, Ministrstvo za infrastrukturo, je pristop RRA Koroška v letu 2015 predstavljal kot dobro prakso v Sloveniji.
 
Sodelovanje koroških občin in vloga regionalnega koordinatorja je hkrati tudi dobra osnova za kontinuirano, celoletno sodelovanje na področju načrtovanja, izvajanja ukrepov in spodbujanja trajnostne mobilnosti na Koroškem.

DRAVA FESTIVAL

Obdobje izvajanja: 2016 –

Program sofinanciranja: /

Projektno partnerstvo: RRA Koroška, Zavod za turizem Maribor-Pohorje, MO Maribor, Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave, Znanstvenoraziskovalno središče Ptuj, Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Zavod RS za varstvo narave, Zavod Iskriva

Več informacij: Uroš Rozman, uros.rozman@rra-koroska.si.

Reka Drava in njene brežine s svojo raznolikostjo, številnimi naravnimi vrednotami in zavarovanimi območji narave ponujajo prostor za aktivno in zdravo preživljanje prostega časa, hkrati pa reka sama predstavlja glavno življenjsko os območja ob Dravi in s tem priložnost za povezovanje prebivalcev ob reki od Dravograda do Središča ob Dravi. Reka Drava nudi pogoje za razvoj naravi prijaznega turizma in rekreacijskih dejavnosti, hkrati pa omogoča priložnosti za povezovanje za skupen razvoj območja.

Drava festival želi Dravo in njene številne danosti približati lokalnim prebivalcem, dvigniti zavest o pomembnosti zdravega ter kakovostnega življenjskega okolja, ki ga reka omogoča, ter povezati tako posameznike kot ponudnike raznovrstnih storitev ali izdelkov ter s tem spodbuditi sodelovanje za skupen trajnostni razvoj prostora reke Drave v Sloveniji.

Drava festival je zamišljen kot skupek enotno promoviranih izobraževalno-naravovarstvenih ter rekreacijsko-turističnih dogodkov, ki jih bodo v enem tednu organizirala raznovrstna društva in druge organizacije.

KOMU JE FESTIVAL NAMENJEN?
Glavna ciljna skupina festivala so prebivalci območja ob Dravi, pri čemer želimo določene vsebine še posebej prilagoditi družinam, šolam, športnikom in rekreativcem, v okviru natečajev in delavnic pa tudi fotografom in drugim ustvarjalcem. Posebna ciljna skupina dogodka so tudi ponudniki storitev in izdelkov s širšega območja reke Drave, ki jih želimo povabiti k sodelovanju s predstavitvijo lastne ponudbe in spodbuditi k medsebojnem poslovnem sodelovanju.
Nazadnje so ciljna skupina tudi vsi obiskovalci iz ostalih slovenskih regij. Pri tem pa vendarle velja, da se želimo s promocijo osredotočiti predvsem na območje ob Dravi in pritegniti čim večje zanimanje lokalnega prebivalstva.

NAČIN IZVEDBE IN TERMIN FESTIVALA
Drava festival je zasnovan kot povezana serija samostojnih dogodkov v, na in ob Dravi, ki bi se zvrstili v strnjenem časovnem obdobju med 10. in 19. 6. 2016. Pri tem želimo pod skupen imenovalec povezati dogodke, ki so v tem prostoru že načrtovani in že tradicionalno potekajo, hkrati pa spodbuditi tudi nove izvajalce, da se pridružijo in organizirajo dogodke.
Pri tem gre za raznovrstne dogodke, kot so npr:

  • spust s čolni po reki Dravi,
  • kolesarjenje po načrtovani trasi dravske kolesarske poti,
  • raziskovalne in izobraževalne delavnice za šole,
  • vodeni sprehodi ob Dravi ob spoznavanju naravnih vrednot,
  • fotografski in drugi natečaji,
  • predstavitve dobrot in izdelkov regije,
  • itd.

Dodatno bo Skupina za Dravo pripravila tudi poseben dogodek, namenjen povezovanju idej, projektov in ponudnikov v regiji. Leto in pol po koncu projekta SEE River, ki je spodbudil sodelovanje na območju reke Drave, bo organizirano srečanje deležnikov območja z delovnim naslovom SEE River po SEE Riverju. Namen dogodka bo, da pogledamo, kaj od dogovorjenega smo v času po projektu izvedli, hkrati pa želimo omogočiti povezovanje za oblikovanje novih projektnih in poslovnih pobud na celotnem območju reke Drave v Sloveniji.

Obdobje izvajanja: 2014 –

Program sofinanciranja: /

Projektno partnerstvo: RRA Koroška, Zavod za turizem Maribor-Pohorje, MO Maribor, Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave, Znanstvenoraziskovalno središče Ptuj, Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju, Zavod RS za varstvo narave, Zavod Iskriva

Več informacij: Uroš Rozman, uros.rozman@rra-koroska.si

Skupina za Dravo je bila na pobudo deležnikov organizirana v teku projekta SEE River, ki je na območju Podravja potekal med letoma 2012 in 2014. Skupina naj bi tudi po zaključku projekta povezovala deležnike celotnega območja z namenom priprave in izvedbe razvojnih in naravo- ter okoljevarstvenih projektov regije, ki bodo pripomogli k realizaciji osnovanega razvojnega koncepta. Ta je opredelil vsebine in nosilce osmih projektov regionalnega pomena, ki prispevajo k celostnemu razvoju z reko Dravo na celotnem območju reke Drave od meje z Avstrijo do Hrvaške.

Skupina je bila ustanovljena novembra 2014. V ožjem koordinacijskem odboru sodelujejo RRA Koroška, Medobčinski urad za varstvo okolja in ohranjanje narave Maribor, Zavodu RS za varstvo narave, OE MB,  Zavod za turizem Maribor - Pohorje, Medobčinska uprava občin Spodnjega Podravja, ZRS Bistra Ptuj in Zavod Iskriva. Skupna deluje kot neformalno sodelovanje znotraj obstoječih organizacij, v prihodnje bi se želeli preoblikovati v formalno združenje.
Namen Skupine za Dravo je regionalno in medregionalno razvojno sodelovanje deležnikov celotnega območja Drave od Dravograda do Ormoža ter prekomejno povezovanje. Usklajeno delovanje “razvojnih” in “varstvenih” sektorjev ter ostalih deležnikov pri pripravi in izvedbi razvojnih in varstvenih pobud na in ob Dravi. Promocija in implementacija Razvojnega koncepta rečnega koridorja Drave.

Uspehi skupine v letu 2015:

  • predstavitve Skupine in njenega dela ključnim deležnikom;
  • pomoč pri implementacija Razvojnega koncepta rečnega koridorja Drave;
  • pomoč pri načrtovanju in izvedbi regijskih projektov:
  • projekt DRAVSKA KOLESARSKA POT (vzpostavili delovne skupino za koordinacijo aktivnosti, župani 18 občin ob Dravi pa so podpisali dogovor o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje vzpostavitvenih aktivnosti),
  • projekt LIVEDRAVA (izdelane so bile podrobne usmeritve za trajnostno ureditev reke Drave);
  • zasnova koncepta DRAVA FESTIVAL 2016.

Načrti skupine v letu 2016:

  • organizacija in koordinacija Festivala Drave 2016, ki bo potekal 10.6.2016 - 19.6.2016.
  • organizacija posebnega dogodka (SEE River po SEE Riverju), namenjenega povezovanju idej, projektov in ponudnikov v regiji.

Ravnilo za pomoč pri branju

S premikanjem miškinega kazalca po spletni strani vam bo ravnilo sledilo. Da spletno ravnilo izklopite, uporabite tipko ESC ali gumb na levi strani za IZKLOP RAVNILA.

STOPITE V KONTAKT Z NAMI

RRA Koroška
Regionalna razvojna agencija za Koroško, d.o.o.
Meža 10
2370 Dravograd

Kontakt

Facebook-f

Povezave

Zemljevid

Skip to content